Našim prijateljem je resno grozila dehidracija. Poletna vročina, potem pa še driska in bruhanje! Krajše predavanje o hidraciji in dehidraciji, ki sem jim ga pripravila, so pozorno poslušali. Pa da ne boste mislili, da so ti naši prijatelji šli na dopust čisto nepripravljeni! V njihovi potovalni lekarni sem našla skoraj vse, kar naj bi bilo v vsaki potovalni lekarni. Skoraj.
70 odstotkov našega telesa predstavlja voda. Voda uravnava telesno temperaturo, ščiti naše sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic. V povprečju izloči človek na dan približno 2,5 litra vode, ki jo je treba nadomestiti. Priporočen vnos tekočine pri odraslem je tako 1,5 litra z vodo in dodatni liter s hrano (juha, sadje, zelenjava). Se pa ljudje razlikujemo med seboj, koliko tekočine potrebujemo za dobro hidracijo.
Zadosten vnos tekočine preverite z barvo urina. Če je skoraj brezbarven ali zelo svetlo rumen, imate tekočine dovolj.
V primeru, da svojega telesa ne poslušamo in mu ne naklonimo zadosti tekočine, lahko to privede do dehidracije ali celo hujših zdravstvenih posledic; do odpovedi ledvic, kapi ali infarkta.
Pri dehidraciji je izguba vode večja kot vnos. To se največkrat zgodi pri čezmernem potenju, zvišani telesni temperaturi, bruhanju in driski ali pri pretiranem uživanju alkoholnih pijač. Nevarnosti dehidracije v vročih poletnih mesecih so še posebno izpostavljeni starejši, bolniki in otroci.
Bodite pozorni na najbolj pogoste znake dehidracije, ki jih ne smete spregledati.
Blagi znaki dehidracije so: občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, suhe in srbeče oči, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost.
Resni znaki dehidracije so: hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavobol in slabost.
Ko izguba vode doseže 10 odstotkov, stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so: mišični krči, bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.
Pri blagi dehidraciji je najbolj učinkovito pitje tekočine. Preprečiti moramo tudi nadaljnje izgubljanje vode. V hujših primerih je poleg vode potrebna tudi rehidracija z oralno rehidracijsko raztopino, s katero nadomestimo izgubljene elektrolite.
Če je potrebno bolnišnično zdravljenje, nadomeščamo tekočine v obliki intravenske infuzije in glede na izvide krvnih preiskav po potrebi še elektrolite.
Uspešnost hidracije spremljamo s količino izločenega urina, ki se ob pravilnem zdravljenju poveča. Vedno je smiselno tudi vzročno zdravljenje bolezni, ki je dehidracijo povzročila, npr. z zdravili za nadzor zvišane telesne temperature, bruhanja ali driske.
Domači recept
Izdelava
Če nimate v potovalni lekarni rehidracijske soli za pripravo raztopine, lahko sami pripravite raztopino z enakim učinkom:
V 1 liter prekuhane in ohlajene vode stresete pet čajnih žličk belega sladkorja, eno čajno žličko kuhinjske soli in sok dveh pomaranč.
Ob bruhanju, ki traja več kot en dan in se ne umirja in ob hudi driski, ki traja več kot dva dni, je treba obiskati zdravnika. Prav tako moramo do zdravnika v primeru, da smo oslabeli in zmedeni. Stanje je urgentno, če ima bolnik visoko vročino in je letargičen (otopel, nedejaven), ima bolečine v prsnem košu in težave z dihanjem, motnje zavesti in ni izločal urina v zadnjih 12 urah.
