Slovar farmacevtskih in medicinskih izrazov

 

A

Absorpcija

Absorpcija zdravila pomeni vstop zdravila z mesta vnosa (aplikacije) v sistemski krvni obtok.Deležzdravila, ki z mesta aplikacije pride v sistemski krvni obtok, se pri različnih zdravilih in med bolniki razlikuje, kar je odvisno od več dejavnikov: načina aplikacije,farmacevtske oblike,fizikalno-kemičnih lastnosti zdravilne učinkovine, lastnosti organskega sistema, skozi katerega zdravilo vnašamo, ter fizioloških in patoloških procesov v organizmu.

Adaptogeni

To so vse snovi, ki povečajo odpornost organizma na stres.

Aerobne bakterije

Aerobne bakterije so bakterije, ki za svoje preživetje v okolju rabijo kisik. Pomembnejše patogene aerobne bakterije so: stafilokoki, enterobakterije, rod Bacillus in še nekatere druge.

Aerosol

Aerosol je v zraku razpršena tekočina.

Afrodizijak

Afrodiziak je snov, ki naj bi povečala željo po spolnosti. Številne snovi se smatrajo za afrodiziak, na primer: ingver, španska muha (zaradi snovi kantaridin, ki draži urogenitalni trakt), vse kar je sladko, bazilika in še številne druge.

Aftoza

Aftoza je katera koli bolezen, ki jo spremljajo afte. Primer aftoze je Behcetova bolezen, ki je avtoimunske narave in pri kateri se pojavijo razjedice v ustih.

Agonist

Agonist je zdravilo, ki ima afiniteto za zdravilo, se nanj veže in povzroči učinek.

Akne – mozolji

Akne ali mozolji so kronični vnetni proces, ki nastanejo predvsem pri mladostnikih. Akne so posledica več dejavnikov. Zaradi delovanja hormonov pride pri pubertetnikih do večjega izločanja loja iz lojnic v koži in do nastanka roženih čepkov v izvodilih lasnih mešičkov, ki preprečujejo iztekanje loja. Zaradi zapore se loj nabira v lasnem mešičku, ki se izboči in nastanejo t.i. komedoni. S tem se ustvarijo ugodni pogoji za razmnoževanje bakterij. Akne so bolezni lojnic, zato nastanejo predvsem na obrazu, na hrbtu, na prsih in ramenih, kjer je v koži največ lojnic.

Akutnost

Akutnost pomeni v medicini nagel razvoj bolezenskih znakov; akutna bolezen je tista, ki se hitro razvije, hitro poteka in lahko tudi hitro izgine. Nasprotje akutnosti je kroničnost. Subakutnost pa predstavlja stanje med akutnim in kroničnim.

Izraz se nanaša na kratko trajanje bolezni, vendar je trajanje odvisno od same bolezni; na primer akutni miokardni infarkt lahko traja en teden, medtem ko akutno vnetje žrela lahko traja le dan ali dva.

Akutni sinusitis

Akutni sinusitis (akutni sinuzitis) je vnetje sinusov. Najpogosteje se pojavi pri odraslih. Povzročajo ga bakterije (npr. pnevmokok) in virusi (npr. rinovirusi, RSV). Klinično se kaže z gnojnim izcedkom, glavobolom, slabim počutjem, vročino, solzenjem, zamašenim nosom.

Alergija

Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni.

Imunski sistem nas brani pred škodljivostmi iz okolja. Sestavlja ga zapleten preplet obrambnih mehanizmov; od fizičnih pregrad, kot so recimo koža in sluznice, do obrambnih celic, ki bodisi izločajo protitelesa bodisi so sposobna pojesti tujo snov ali škodljivca (npr. virus ali bakterijo). Posledica obrambe pred škodljivci je vnetje, ki škodljivca obvlada in odstrani. Da nas imunski sistem lahko brani, mora znati ločiti lastno od tujega in škodljivo od neškodljivega.

Pomembna značilnost imunskega odziva je imunski spomin. Ko se imunski sistem prvič sreča z določeno vrsto tujka, rabi več časa, da vzpostavi odziv. Ob naslednjem srečanju je reakcija veliko hitrejša in bolj intenzivna.

Alergična oseba napačno prepoznava alergen kot škodljivo snov. Razlog, zakaj imunski sistem naredi to napako, še ni dokončno pojasnjen.

Alergije na koži

Alergije na koži se pojavijo, ko se imunski sistem na določeno snov, ki je prišla v stik s kožo, odzove pretirano in škodljivo. Alergije se pojavijo le pri nekaterih ljudeh. Pri njih pride do t.i. senzibilizacije organizma na določeno snov (alergen).Ta snov je ponavadi neškodljiva. Pri prvem stiku s snovjo je reakcija na koži blaga, pri ponovnem stiku pa močnejša. Večinoma se alergije na koži kažejo z rdečino, srbenjem, različnimi izpuščaji in mehurčki.

Snovi, ki sprožijo alergično reakcijo so lahko razni kozmetični preparati, kovinski predmeti, cement, mila… V tem primeru gre najverjetneje za alergijski kontaktni dermatitis. Če je vpletena ob tem še genska nagnjenost k alergijam, govorimo o atopijskem dermatitisu (atopični dermatitis) . Primer alergijske reakcije so tudi urtikarije, ki lahko nastanejo pri zaužitju mleka, zdravil, pikih žuželk in pri še veliko drugih snoveh. Posebna oblika urtikarije je angioedem, pri katerem nastane na koži edem in bledica. Če je za spremembo določene snovi v alergen potrebna svetloba, imenujemo to alergijo fotoalergijski dermatitis. K alergijam na koži prištevamo tudi nekatere oblike pruriga. Prurigo je kronična kožna bolezen, ki se kaže s posebnimi papulami, močnim srbenejm in rdečino. Kot je že razvidno iz napisanega, poznamo veliko oblik alergij na koži. Za natančno diagnozo je potreben obisk pri zdravniku.

Alergeni

Alergeni so snovi, ki sprožijo alergijsko reakcijo. Ponavadi so to povsem neškodljive snovi, ki pa pri nekaterih sprožijo buren/pretiran imunski odziv. Pogosti alergeni so: cvetni prah, jajčni beljak, hrana, pršice. Razdelimo jih lahko v različne skupine: alergeni mikroorganizmov (antigeni bakterij, virusov, gliv), alimentarni alergeni (sadje, zelenjava, mleko…), razna zdravila (antibiotiki, cepiva…), inhalacijski alergeni (pršice, plesni, zeli…) in še nekateri drugi.

Alergijski kontaktni dermatitis

Alergijski kontaktni dermatitis je alergijska kožna bolezen, ki nastane po stiku alergena s kožo senzibilizirane osebe. Alergeni, ki najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis so: razni kozmetični preparati, kovine (nikelj, kobalt), cement, zdravila (neomicin, kortikosteroidi), guma, detergenti, rastline…. Alergijski kontaktni dermatitis poteka po kasnem tipu alergijske reakcije (4.tip alergijske reakcije) in se ponavadi razvije v 1-3 dnevih po izpostavitvi z alergenom.

 Alkoholna demenca

Alkoholna demenca je oblika demence, ki nastane zaradi dolgotrajnega, prekomernega uživanja alkohola. Pojavi se pri alkoholikih in se kaže z intelektualnimi motnjami. S prenehanjem pitja se simptomi deloma izboljšajo.

Alkoholni delirij

Alkoholni delirij ali delirium tremens (tudi alkoholni bledež) je psihično stanje, ki nastane pri alkoholikih 2-4 dni po prenehanju pitja in traja nekaj dni (običajno 3-4 dni). Klinično se kaže s halucinacijami, nespečnostjo, motnjami zavesti, spomina, orientacije, tesnobo, zmedenostjo, motoričnim nemirom (tremor rok), znojenjem.

Lahko se konča s smrtjo! Bolnika je treba rehidrirati in zdraviti z zdravili (diazepam). Bolniku se da tudi tiamin (viramin B1) in glukozo.

Alopecija

Alopecija je bolezensko stanje pri katerem izpadajo lasje in dlake.

Aminokisline

Aminokisline so kisline, ki vsebujejo NH2 skupino (aminoskupina). Poznamo številne aminokisline (npr. glicin, glutamin, lizin, fenilalanin, tirozin …). V živih bitjih jih je le 20. Delimo jih na: pozitivno in negativno nabite, nepolarne in polarna, aromatske. Aminokisline so osnovni gradbeni elementi proteinov (beljakovin). Nekatere lahko organizem sintetizira sam, nekatere pa ne (t.i. esencialne aminokisline). Esencialne aminokisline dobi organizem s hrano.

Formula aminokislin: vse imajo COOH in NH2 skupino. Razlikujejo se po aminokislinskem ostanku (R)

Amnezija

Amnezija je izguba spomina za določeno obdobje v preteklosti. Pojavi se pri poškodbah (npr. pri pretresu možganov) in bolezenskih stanjih (na primer pri epileptičnem napadu).

Retrogradna amnezija – Bolnik se ne spominja dogodkov pred nezavestjo (npr. kako se je zgodila nesreča).

Anterogradna amnezija – Bolnik se ne spominja dogodkov, ki so se zgodili po prebuditvi iz nezavesti (npr. s kom se je pogovarjal po nesreči).

Amputacija

Amputacija je kirurška odstranitev uda, dela uda ali kakega drugega organa. Do amputacij lahko pride tudi pri hudih poškodbah.

Anaerobne bakterije

Anaerobne bakterije so bakterije, ki uspevajo v okolju, kjer ni kisika, saj je le-ta toksičen za njih. Pomembnejše patogene anaerobne bakterije so: rod Clostridium, nekatere vrste iz rodu Campylobacter, rod Fusobacterium in še nekatere druge.

 

Analgezija

Analgezija je izguba občutka za bolečino pri ohranjeni zavesti.

Anamneza

Anamneza so podatki o bolniku. Vključujejo informacije o bolnikovem življenju, razvadah, prejšnjih in sedanjih boleznih pri njemu in pri domačih…

Androgena alopecija

Androgena alopecija ali moška plešavost je povečano izpadanje las in je posledica dednosti. Pri njenem nastanku imajo pomembno vlogo androgeni hormoni in receptorji za androgene hormone. Četudi jo imenujemo moška plešavost, se pojavi tudi pri ženskah.

Angioedem – Quinckejev edem

Quinckejev edem ali angioedem je alergijska bolezen, ki nastane po prvem tipu alergijske reakcije. Pri njej otečejo globlje plasti dermisa in podkožje (nastane edem). Pojavi se zlasti pri mladih ženskah in hitro izgine. Nastane zaradi alergijske reakcije na hrano in zdravila. Nevarno je, če nastane v ustni votlini ali grlu, zaradi težav z dihanjem. Posebna oblika angioedema je hereditarni angioedem, ki je dedna bolezen in nastane zaradi pomanjkanja delovanja inhibitorja esteraze C1.

Anhidroza

Anhidroza je odsotnost ali pomanjkljivo znojenje. Nastane, na primer, pri t.i. Hornerjevem sindromu, kjer je okvarjen simpatikus.

Anksiolitiki

Anksiolitiki so zdravila, ki se uporabljajo za blaženje tesnobe, strahu, vznemirjenja, panike. Poznamo dve skupini anksiolitikov: benzodiazepine (npr. diazepam, lorazepam …) in nebenzodiazepinske anksiolitike (buspiron, B adrenoreceptorski antagonisti, fluoksetin, meprobamat …).

Benzodiazepini: delujejo tako, da zavirajo GABAa receptorje; njihov učinek se razvije v nekaj urah (peroralno zaužitje) ali v minutah (injekcije); poleg anksiolitičnega delovanja imajo še sedativno in hipnotično delovanje

Buspiron: deluje tako, da spodbujajo t.i. 5-HT1a receptorje; njegov učinek se razvije v nekaj dneh oziroma tednih

Antagonist

Antagonist je snov, ki ima afiniteto za receptor, se nanj veže vendar ne povzroči učinka.

 

Antibiotiki širokega spektra

Antibiotiki širokega spektra delujejo na več različnih mikroorganizmov. Najučinkovitejši delujejo na večino mikroorganizmov (ali kar na vse), ki povzročajo določeno bolezen. Širokospektralni antibiotiki so, na primer, tetraciklini, kloramfenikol, ampicilin …

Antibioza

Antibioza je pojav pri katerem nek mikroorganizem ovira rast in razmnoževanje drugega.

Antidepresivi

Antidepresivi so skupina zdravil, ki jih uporabljamo pri zdravljenju depresije in drugih obolenj. Delujejo na nevrotransmiterski sistem v možganih (najpogosteje zavirajo privzem nevrotransmiterjev nazaj v živčne končiče). Zanje je značilno, da začnejo učinkovati šele po nekaj tednih uporabe.

 

Antiemetik

Antiemetiki so zdravila, ki preprečujejo bruhanje in slabost.

Antigen

Antigen je katera koli snov, ki sproži imunsko reakcijo v telesu.

Antiparkinsoniki

Antiparkinsoniki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje Parkinsonove bolezni. Antiparkinsoniki so, na primer: amantadin, L – DOPA, bromokriptin in še številni drugi.

Antipsihotiki

Antipsihotiki so zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju shizofrenije, manije in pri drugih psihozah. Delimo jih na klasična (npr. klorpromazin, haloperidol) in novejša antipsihotična zdravila (npr. flufenazin). Ker povečana količina dopamina povzroča psihotične simptome, je naloga antipsihotikov blokada dopaminskih receptorjev. Klasični antipsihotiki so bolj ali manj selektivni za dopaminske D2 receptorje, novejši antipsihotiki pa blokirajo predvsem serotoninske receptorje. Njihovo delovanje se ne pokaže takoj, ampak je učinek viden šele v nekaj tednih.

Učinki antipsihotikov: Antipsihotiki zmanjšujejo ali odstranijo blodnje, halucinacije, napetost, psihomotorični nemir, uredijo miselni tok …

 

Antisepsa

Antisepsa so postopki, ki bodisi:

  • zmanjšajo število vegetativnih oblik mikroorganizmov in spor (čiščenje),
  • odstranijo vse vegetativne mikroorganizme (dezinfekcija = razkuževanje) ali
  • odstranijo vse oblike mikroorganizmov (sterilizacija).

Antiseptik

Antiseptik je razkužilo, ki se ga uporablja za razkuževanje rok ali drugih delov telesa. Razkuževanje je postopek, pri katerem znatno zmanjšamo število mikroorganizmov na določenem mestu.

Antituberkulotiki

Antituberkulotiki ali tuberkulostatiki so zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju tuberkuloze. To zdravljenje je dolgotrajno (do 1 leta). Med antituberkulotike sodijo: pirazinamid, etambutol, izoniazid, rifampicin. Zaradi dolgotrajnega zdravljenja je potrebno jemati več antituberkulotikov hkrati, da se izognemo nastanku bakterijske odpornosti na določeno zdravilo.

Apatija

Apatija ali otopelost je odsotnost čustvenega odziva. Pojavi se, na primer, pri poškodbah frontalnega režnja možganov. Bolnik ne kaže zanimanja za dogajanje okoli sebe.

Asepsa

Asepsa je stanje popolne odsotnosti katere koli oblike mikroorganizmov (tudi spor) v določenem času in določenem okolju.

Atletsko stopalo

Atletsko stopalo ali tinea pedis je ena izmed najpogostejših glivičnih okužb. Povzročajo jo glivice dermatofiti, najpogosteje Tinea rubrum in Tinea mentagrophytes. Ponavadi se okužimo s sporami gliv v kopališčih, fitnes centrih, skupnih umivalnicah, zdraviliščih… Poznamo več oblik atletskega stopala. Najpogostejša oblika je interdigitalna okužba, ki se kaže z luščenjem kože. Pri večini atletskih stopal se pojavi srbenje.

Atonija

Atonija je odsotnost mišičnega tonusa.

Atopija

Atopija je dedna nagnjenost k alergijam. Bolnik je preobčutljiv na snovi, ki so ponavadi popolnoma neškodljive.

Atopik

Atopik je človek pri katerem so bili alergijski kožni testi pozitivni.

ATP

ATP je kratica za adenozin-5′-trifosfat. To je molekula z energijsko bogato vezjo. V celici je to najpogostejša molekula, ki prenaša energijo.

Atrofija mišic

Atrofija mišic je zmanjšanje mišične mase, ki nastane zaradi denervacije (prekinitev oživčenja), neaktivnosti mišic (na primer po poškodbah), propadanju mišičnih celic (miopatije), sladkorne bolezni.

Avtoimunske bolezni

Avtoimunske bolezni so bolezni pri katerih imunski sistem napade telesu lastne celice, ki so za telo neškodljive oziroma nujno potrebne. Avtoimunske bolezni lahko prizadenejo kateri koli organ. Med pogostejše avtoimunske bolezni sodijo multipla skleroza, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis in še veliko drugih. Med kožne avtoimunske bolezni sodi pemfigus, mehurjasta dermatoza, bulozni pemfigoid… Vzrokov / domnev za nastanek avtoimunskih bolezni je več, vendar je veliko še neodkritih. Avtoimunske bolezni trenutno zdravimo simptomatsko z imunosupresivi.

Avtoklaviranje

Avtoklaviranje je postopek sterilizacije, pri katerem steriliziramo s pomočjo povišane telesne temperature in zvišanega tlaka vodne pare. Naprave, kjer steriliziramo s pomočjo nasičene vodne pare pod tlakom, imenujemo avtoklave.

B

Bakteriemija

Bakteriemija pomeni prisotnost bakterij v krvi. Bakterije lahko pridejo v kri iz vnetnih žarišč ali iz predelov normalne flore. Poznamo prehodno, občasno in stalno bakteriemijo. Prehodna bakteriemija traja nekaj minut – npr. pri izpuljenju zoba.

Bakterijski toksini

Poznamo dve vrsti bakterijskih toksinov – endotoksini in eksotoksini. Eksotoksini so tisti toksini, ki jih izločajo žive bakterije. Endotoksini so pa toksini, ki se sprostijo po odmrtju baterije – so sestavine bakterijske stene. Primeri eksotoksinov so – davični toksin, toksin kolere, šigov toksin.

Beljakovine

Beljakovine ali proteini so polipeptidne molekule, ki so sestavljene iz številnih aminokislin, katere so med seboj povezane s peptidno vezjo. Poznamo enostavne beljakovine (proteini v ožjem pomenu besede) in sestavljene beljakovine. Sestavljene beljakovine imajo še poseben ne-aminokislinski del (t.i. prostetično skupino). Sestavljene beljakovine so npr. hemoglobin, lipoproteini.

Beljakovine v telesu:

Beljakovine oziroma proteini imajo v telesu številne funkcije. Delujejo kot:

  • encimi: npr. polimeraza (združuje manjše enote v večje enote)
  • hormoni: rastni hormon
  • kontraktilni proteini: npr. aktin, miozin (oba služita za kontrakcijo in relaksacijo mišic)
  • transportni proteini: npr. hemoglobin (prenaša kisik)
  • obrambni proteini: npr. protitelesa (napadejo tujek)
  • strukturni proteini: npr. elastin, kolagen
  • skladiščni proteini: feritin (skladišči železo)
  • strupi

 Benzodiazepini

Benzodiazepini so ena izmed najpogosteje predpisanih skupin zdravil. Spadajo v skupino anksiolitikov. Njihov mehanizem delovanja je tak, da se vežejo na posebne receptorje v celicah (t.i. GABA receptorje) in s tem povečajo njihovo delovanje. Benzodiazepini so, na primer, diazepam (apaurin), lorazepam, nitrazepam …

Redno jemanje pomirjeval oziroma benzodiazepinov vodi v: apatijo, nerodnost, čustveno labilnost, pojavijo se tudi motnje gibanja (bolnik hodi, kot da bi bil pijan). Pri nenadni prekinitvi jemanja zdravil lahko pride do abstinenčnega sindroma, ki se kaže s tremorjem (nehoteno tresenje), nemirom, nespečnostjo …

Bezgavke

Bezgavke so »bunkice« limfatičnega tkiva v katerih so celice, ki sodelujejo pri obrambi telesa.

Biogeni amini

Biogeni amini so derivati aminokislin, ki nastanejo z odstranitvijo COOH skupine (karboksilne skupine) iz aminokisline. Biogeni amini so številne snovi v telesu, na primer: adrenalin (krči žile, dvigne krvni pritisk), histamin (širi kapilare, poveča prekrvavitev), serotonin, dopamin (nevrotransmiter)…

Biokemija

Biokemija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem procesov v živem svetu in biomolekul v njem.

Bronhiolitis

Bronhiolitis je vnetje manjših dihalnih poti (bronhiolusov). Pogost je pri otrocih (predvsem dečkih). Najpogostejši povzročitelji so virusi (respiratorni sincicijski virus, virusi parainfluence). Klinično se kaže z vročino, kašljem, hitrim dihanjem, drisko, razdražljivostjo.

C

Cista

Ciste so votline napolnjene s tekočino. Če jih obdaja epitelij, jih imenujemo prave ciste. Najpogostejše ciste so epidermalne ciste. Velike so 1-2 mm in lahko bolijo. Ciste so različnih velikosti in nastanejo iz različnih vzrokov.

Nastanejo lahko zaradi napak v embrionalnem razvoju, spontano, po poškodbah, vnetjih…

Ciste se zdravijo kirurško z ekscizijo (izrezom).

Č

Črne koze

Črne koze so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus variole oziroma virus črnih koz. Virus okuži ljudi in opice. Obstaja cepivo proti črnim kozam. Z njim so praktično izbrisali virus iz našega planeta.

D

Dermatitis

Dermatitis je vnetje kože, ki nastane zaradi različnih škodljivih dejavnikov. Lahko je alergijskega (alergijski kontaktni dermatitis, atopijski dermatitis …) ali nealergijskega izvora (npr. iritativni kontaktni dermatitis).

Dezinfekcija

Dezinfekcija ali razkuževanje je eden izmed postopkov antisepse, pri katerem odstranimo vse žive oblike patogenih mikroorganizmov. Načini dezinfekcije v medicini so:

  • uporaba kemijskih dezinficiensov (na primer: vodikov peroksid, elementarni jod, soli srebra, fenol …)
  • ultravijolično sevanje (UV) valovne dolžine 250nm
  • segrevanje v vodni pari ali vroči vodi

Digestija

Digestija je maceracija pri 40 do 50 oC. Ta postopek lahko uporabimo za ekstrahiranje sestavin, ki jim povišana temperatura ne škodi. Številne rastlinske sestavine so bolj topne pri višjih temperaturah, zato je s tem postopkom izkoristek večji.

Dismenoreja

Dismenoreja je boleča menstruacija. Za to bolečino je značilno, da je ciklična in da se pojavi v spodnjem delu trebuha in v križu.

DORA

Presejalni program DORA (državni program DORA) je program pri katerem se vabi ženske med 50. in 69. letom starosti na mamografijo (rentgensko slikanje dojk). Izvaja se z namenom zgodnjega odkrivanja raka dojk.

E

EKG

EKG je v medicini kratica za elektrokardiogram – zapis električne aktivnosti srca. Včasih pomeni tudi elektrokardiograf – aparat za zapisovanje el. aktivnosti srca.

Ekstrakcija

Ekstrakcija ali izluževanje je postopek, s katerim iz zmesi, v našem primeru je to droga, ločimo eno ali več sestavin s pomočjo ustreznega topila. Ekstrakcijski postopki, ki se uporabljajo v farmacevtski tehnologiji, so maceracija (pri sobni temperaturi), digestija (pri povišani temperaturi), turboekstrakcija (s hitrim mešanjem) in perkolacija (s pretakanjem topila).

EMG

EMG je v medicini kratica za elektromiografijo. Elektromiografija je metoda s katero preiskujemo mišično električno aktivnost.

Emulzija

Emulzije so farmacevtski pripravki dveh tekočin ali tekočine in trde snovi, ki se med seboj ne mešata. Emulzije tako vsebujejo hidrofilne in lipofilne sestavine. Ker se ti dve sestavini med seboj ne mešata, je potrebno emulzijam dodati emulgatorje, ki povežejo obe sestavini. Poznamo tudi poltrde emulzije, ki jih imenujemo kreme.

Encim

Encimi so beljakovine, ki katalizirajo (pospešujejo) kemijske reakcije v telesu. Nekateri encimi pospešujejo sintezo snovi, drugi encimi pa razgradnjo. Za določen encim je značilno, da deluje le na en substrat in le v eni reakciji (specifičnost do substrata in reakcije). Nekateri encimi potrebujejo za svoje delovanje posebne nebeljakovinske snovi (kofaktorje), ki se začasno vežejo na encim in ga aktivirajo. Tem encimom pravimo koencimi. Kofaktorji so npr. ioni železa (Fe), organske snovi.

Enterovirusi

Enterovirusi so RNA virusi, ki sodijo v družino Picornaviridae. Mednje sodijo naslednji rodovi virusov: poliovirusi, koksekivirusi (coxsackievirusi), človeški enterovirusi in človeški echovirusi (virus ECHO). Najpogosteje se nahajajo v prebavilih in povzročajo različne bolezni:

  • poliovirusi – bolezen poliomielitis
  • koksekivirusi – driske, prehlad, meningitis…
  • človeški enterovirusi –pljučni edem, meningitis, konjuktivitis, pljučnico…
  • človeški echovirusi – driske, prehlade, meningitis, encefalitis…

Enureza

Enureza je nehoteno izločanje urina pri otrocih po 3. letu starosti. Poznamo več vrst enurez:

  • primarna enureza: otrok ni nikoli mogel zadrževati urina
  • dnevna enureza: nesposobnost zadrževanja urina se pojavi med dnevom
  • nočna enureza: nesposobnost zadrževanja urina se pojavi ponoči

Pri večini otrok enureza s starostjo izgine. Posledice enureze, ki jih povzroča na otroku, so predvsem psihološke narave – nizka samopodoba, negotovost, sram, manjša samozavest itd.

Eritem – rdečina

Eritem je rdeča lisa v ravni kože ali sluznice, ki nastane zaradi razširjenih kapilar in izstopanja eritrocitov iz njih.

F

Fagociti

Fagociti so celice, ki požirajo tujke v telesu (npr. bakterije). Proces požiranja imenujemo fagocitoza.

Faringitis

Faringitis je vnetje žrela. Najpogosteje ga povzročajo virusi (npr. rinovirusi, virusi parainfluence, adenovirusi) ali bakterije (npr. klamidija, mikoplazma). Klinično se kaže z: bolečim žrelom, nahodom, včasih tudi vročino, slabim počutjem.

Farmakokinetika

Farmakokinétika (iz grščine: pharmacon = zdravilo, kinetikos = premakniti) je veja farmakologije, ki proučuje dogajanje učinkovine v telesu: absorpcijo, porazdelitev, presnovo učinkovine v telesu ter izločanje iz telesa. Farmakokinetika torej proučuje, kako organizem deluje na učinkovino.

Farmakodinamika

Farmakodinamika proučuje delovanje učinkovine na organizem. Farmakodinamika je veda, ki preučuje učinke zdravil na organizem ter mehanizme njihovega delovanja in ugotavlja razmerje med koncentracijo zdravila in učinkom.

Farmakopeja

Farmakopeja je publikacija, ki vsebuje navadno zakonsko obvezujoče predpise za razvoj, izdelavo in preskušanje kakovosti zdravil in njihovih sestavin ter druge podatke o zdravilih in njihovi uporabi. V Sloveniji se od 1. januarja 1993 uradno uporablja Evropska farmakopeja (European Pharmacopoeia, okrajšano: PhEur), prej pa je bila v uporabi Jugoslovanska farmakopeja. Znotraj Evropske unije je Evropska farmakopeja splošno predpisana, nekateri narodi pa imajo še lastne nacionalne farmakopeje (na primer Nemčija, Švica, Francija idr). Evropska farmakopeja je doslej izšla že v sedmih izdajah. Leta 1993, ko je Slovenija pristopila h Konvenciji o izdelavi Evropske farmakopeje, je v Sloveniji začela veljati tedaj aktualna 3. izdaja.
Evropska farmakopeja ni prevedena v slovenščino, imamo pa svoj nacionalni dodatek, ki se imenuje Formularim Slovenicum (FS) in ga pripravlja Komisija za Evropsko farmakopejo in Formularium Slovenicum. Prva izdaja FS je izšla leta 1998. Formularium Slovenicum uveljavlja enotno slovensko farmacevtsko izrazoslovje, ki je obvezno za farmacevte in zdravnike. Vsa zdravila, ki so v prometu v Sloveniji, morajo biti v skladu s predpisi Evropske farmakopeje in Formulariuma Slovenicuma.

Farmakovigilanca

Fármakovigilánca (pharmakon = gr. zdravilo; vigilare = lat. biti buden, oprezen) je sistem ugotavljanja, zbiranja in vrednotenja neželenih učinkov in drugih spoznanj o varnosti zdravil in ukrepanja za upravljanje in zmanjševanje tveganja, povezanega z zdravili. 

V sistem farmakovigilance so v Sloveniji vključeni:

  • Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke;
  • imetniki dovoljenj za promet z zdravili
  • nacionalni center za spremljanje neželenih škodljivih učinkov zdravil in medicinskih pripomočkov, ki se nahaja v Centru za zastrupitve v ljubljanskem Kliničnem centru;
  • proizvajalci, izdelovalci, uvozniki in distributerji zdravil;
  • zdravniki, stomatologi, farmacevti, drugo zdravstveno osebje;
  • uporabniki oziroma bolniki.

FDA

Food and Drug Administration (FDA), Uprava ZDA za hrano in zdravila, Zvezna agencija za hrano in zdravila, Zvezni urad za hrano in zdravila ali Zvezni urad za živila in zdravila, je ameriški vladni urad za prehrano in zdravila, ki je pod okriljem ministrstva ZDA za zdravje.

Poglavitna naloga urada je skrb za javno zdravstvo v Združenih državah Amerike. FDA nadzira varnost in učinkovitost humanih in veterinarskih zdravil, bioloških proizvodov, medicinskih pripomočkov, živil in sevajočih naprav. Nadzoruje doma izdelane proizvode in proizvode, ki se uvozijo v ZDA. Vloga urada je tudi izboljšanje javnega zdravstva, in sicer s pospeševanjem in promoviranjem raziskav in inovacij na področju zdravil in prehrane. Vsako zdravilo, ki je na ameriškem tržišču, mora pri FDA pridobiti dovoljenje za promet.

Fotokemoterapija

Fotokemoterapija je terapija pri kateri uporabljamo kombinacijo UV-sevanja (UVA žarki) in fotosenzibilizirajočih snovi (psoralenov). To metodo zdravljenja uporabljamo pri zdravljenju vitilaga, urtikarije, izpadanju las, atopijskem dermatititisu in še pri nekaterih drugih bolezenskih stanjih.

Fototerapija

Fototerapija je zdravljenje z UV žarki z valovno dolžino 280 – 325 nm.  Fototerapijo uporabljamo pri luskavici, atopijskem dermatitisu, parapsoriazi…

Furunkel (glej Tur)

G

Galaktoreja

Galaktoreja je nenormalno izločanje mleka iz dojke.

Glikogen

Glikogen je polisaharid (ogljikov hidrat), ki je sestavljen iz številnih molekul glukoze. V organizmu služi kot zaloga energije (nahaja se predvsem v mišicah in jetrih).

Glivice

Glivice ali fungi so evkariontski mikroorganizmi, ki jih uvrščamo v samostojno kraljestvo (kraljestvo gliv). V okolju so v treh oblikah: paraziti (živijo v drugem organizmu in mu škodijo), saprofiti (nepatogeni) ali komenzali (živijo v drugem organizmu in mu ne škodijo). Najpogosteje se nahajajo v zemlji in vodi. Poznamo ogromno vrst gliv (več kot milijon). Človeku je škodljivih manj kot 200 vrst glivic in so ene izmed najpogostejših povzročiteljic kožnih obolenj. Večina glivic se razmnožuje spolno (združitev dveh celic in nato nastanek spor) in nespolno (razmnoževanje s konidiji). Po obliki jih delimo v tri skupine: kvasovke, plesni in dimorfne glive.

Kvasovke so enocelični organizmi, ki se razmnožujejo z brstenjem. Medicinsko najpomembnejše kvasovke so iz rodu Candida.

Plesni so v okolju zelo razširjene glive in le redko povzročajo okužbe pri ljudeh.

Za dimorfne glive je značilno, da lahko rastejo kot plesni in kvasovke.

Glivična obolenja zdravimo z antimikotiki – grizeofulvin, amfotericin B, azoli in še z nekaterimi drugimi učinkovinami.

Glukagon

Glukagon je polipeptidni hormon, ki ga izločajo alfa celice trebušne slinavke. Njegovo delovanje je nasprotno učinkom inzulina (je t.i. antagonist inzulina). V jetrih sproži pretvorbo glikogena v glukozo in s tem poveča koncentracijo glukoze v krvi.

Glukoza

Glukoza je enostaven ogljikov hidrat (monosaharid). Ima aldozno skupino zato sodi med aldoze. Molekula glukoze je sestavljena iz 6 ogljikov, 12 vodikov in šestih kisikov.

Gnojni meningitis

Gnojne meningitise povzročajo številne patogene bakterije. Daleč najpogostejše so:

  • meningokok,
  • pnevmokok in
  • Influenzae tipa B.

Prenos bolezni je najpogosteje kapljičen ali aerogen. Klinično se kaže z vročino, glavobolom, otrdelim vratom, bruhanjem, zmedenostjo. Lahko pride tudi do pareze obraznih živcev, krčev. Pri meningokoknem gnojnem meningitisu so prisotni še izpuščaji. Zdravljenje je z antibiotiki (penicilini, cefalosporini 3 generacije).

H

Hemoglobin

Hemoglobin (Hb) je protein, ki je sestavljen iz štirih polipeptidnih verig. Vsaka od štirih verig ima t.i. »hem«. Hem vsebuje železo (zato so eritrociti rdeče-rjave barve) in je prostetična skupina hemoglobina. Prostetične skupine so neproteinski deli nekaterih proteinov. V telesu se nahaja v eritrocitih, kjer ima funkcijo prenosa kisika. Poznamo več tipov hemoglobina. Razlikujejo se po sestavi polipeptidnih verig (npr. pri novorojenčkih je Hb-F, pri odraslih Hb-A).

Hemoragični enterokolitis

Hemoragični enterokolitis je vnetje tankega in debelega črevesja, ki se kaže z drisko in krvavim blatom.

Hiperglikemija

Hiperglikemija je nenormalno povišana koncentracija glukoze v krvi. Nastane, na primer, pri sladkornih bolnikih, saj je pri njih pomanjšano izločanje inzulina.

Hiperkinetični sindrom

Hiperkinetični sindrom je razmeroma pogosta motnja pri nekaterih otrocih in se kaže z motnjami zbranosti in pozornosti, otrok je nemiren, hitro preusmeri pozornost (ne more biti osredotočen na eno stvar za dlje časa) in je impulziven.

Hiperpigmentacija

Hiperpigmentacija pomeni premočno pigmentacijo. Pri njej pride do povečane vsebnosti melanina v koži.

Hipertonija

Hipertonija je nenormalno povečan mišični tonus.

Hipoglikemija

Hipoglikemija je nenormalno znižanje glukoze v krvi. Nastane, na primer, pri sladkornih bolnikih, ko si predozirajo inzulin.

Hipotonija

Hipotonija je zmanjšanje mišične napetosti (tonusa).

Holesterol

Holesterol je alkohol, ki ima hidrofobni rep in hidrofilno glavo. Je slabo topen v vodi, zato se po krvi prenaša z lipoproteini (HDL in LDL). HDL prenaša holesterol iz perifernih tkiv v jetra, LDL pa iz jeter v periferna tkiva. V telo ga zaužijemo s hrano, tvori pa se tudi v jetrih. Iz telesa se izloča v obliki žolčnih kislin.

Posebna sestava (hidrofilni in hidrofobni del) mu omogoča, da je eden izmed pomembnih sestavin celične membrane. Ureja fluidnost membrane (več kot je holesterola v celični membrani bolj je mebrana fluidna – “tekoča” in prepustna).

Iz njega se sintetizirajo številni biološko aktivni lipidi (je t.i. prekurzor teh lipidov): npr. iz holesterola se sintetizira vitamin D, spolni hormoni.

Dober in slab holesterol:

Povečana količina holesterola (in holesterolnih estrov) je velik dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Pri aterosklerozi je v krvi povečana koncentracija LDL (= “slab holesterol”) in zmanjšana koncentracija HDL (= “dober holesterol”). Zakaj takšno poimenovanje? Liporoteni HDL prenašajo holesterol iz perifernih tkiv v jetra in tako “čistijo” kri (zmanjša možnost nalaganja holesterola v krvi, saj znižuje njegovo koncentracijo). LDL pa prenaša holesterol iz jeter v periferna tkiva in ob povečani koncentraciji povzroči nalaganje holesterola v žilno steno in jo s tem okvari.

I

Ihtioza

Ihtioza ali ribja koža je dedna ali pridobljena bolezen, ki nastane zaradi nezadostnega delovanja zapore v roženi plasti kože. Ta okvara privede do povečanega izhlapevanja vode. Koža postane suha in pojavijo se luske. Te luske spominjajo na ribjo kožo, zato imenujemo ihtiozo tudi ribja koža. Poznamo več vrst ihtioz. Pri vseh se pojavijo luske. Do sprememb na koži pride že kmalu po rojstvu otroka ali že celo pri rojstvu.

Imunizacija

Imunizacija je zaščitenje organizma pred določeno okužbo. Poznamo aktivno imunizacijo in pasivno imunizacijo:

Pri aktivni imunizaciji vnesemo v telo oslabljen, mrtev ali le del mikroorganizma (cepivo), ki ne povzroči nastanka bolezni, vendar kljub temu sproži imunski sistem, ki tvori številne obrambne celice, ki nas ščitijo ob morebitnem ponovnem stiku z mikrobom iz okolja.

Pri pasivni imunizaciji pa vnesemo v telo serum s določenimi protitelesi, ki neposredno napadejo povzročitelja okužbe.

Inhalacije

Inhalacije so zdravila, ki jih v telo (v dihalne poti) vnašamo z vdihavanjem hlapov ali delcev zdravila.

Inkontinenca

Inkontinenca je nezmožnost zadrževanja urina.

Inzulin

Inzulin je peptidni (proteinski) hormon, ki ga tvori in izloča trebušna slinavka (pankreas). Tvorijo ga t.i. ß celice trebušne slinavke iz katerih se izloča v vensko kri, ki potuje v jetra in nato naprej v sistemski krvni obtok.

Inzulin je sestavljen iz dveh polipeptidnih verig. Njegova kemijska struktura je C254H377N65O75S6.

Inzulin deluje na številna tkiva v telesu (jetra, maščevje, mišice). Njegova osnovna naloga je skladiščenje energijskih viškov v telesu (predvsem spodbujanje sinteze glikogena iz glukoze – glikogeneza). Glavni dražljaj za njegovo izločanje je povečana količina glukoze v krvi. Inzulin ima kratek razpolovni čas, zato s padcem glukoze hitro pade tudi njegova koncentracija v krvi.

Inzulin deluje praktično na vse telesne celice, saj so na vseh prisotni inzulinski receptorji. Razlika med celicami je v tem, da različne vrste celic vsebujejo različno število teh receptorjev (od nekaj 10 do več 100000).

Ionska vez

Ionska vez je močna kemijska vez, ki v prostoru ni usmerjena. Nastane med kovinami in nekovinami (npr. med natrijem in klorom). Kovina odda atomu nekovine en ali več elektronov. S tem nastane elektronski naboj in privlačna sila, ki jo imenujemo ionska vez.

J

JAZMP

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je organ, pristojen za zdravila in medicinske pripomočke za uporabo v humani in veterinarski medicini , krvi, tkiv in celic ter opravlja naloge uradnega kontrolnega laboratorija. Osnovno poslanstvo JAZMP je varovanje javnega zdravja z reguliranjem in nadzorom zdravil, medicinskih pripomočkov, krvi, tkiv in celic ter z njimi povezanih dejavnosti v zasebnem in javnem sektorju.

K

Kancerogene snovi

Kancerogene snovi (karcinogene snovi) so snovi, ki povzročajo strukturne in funkcionalne spremembe celic, katere vodijo v nastanek raka. Karcinogene snovi določimo z epidemiološkimi raziskavami in poskusi na živalih. Spodaj so našteti nekateri pogosti kancerogeni: azbest, katran, pesticidi, umetna gnojila, arzen, saje…

Kap

Kap ali insult je nenaden izpad funkcije organa, ki najpogosteje nastane zaradi prekinitve dotoka krvi.

Primer kapi je možganska kap. Pri možganski kapi pride do zapore določene žile v možganih, kar se kaže z izpadom funkcije dela možganov, ki ga ta žila prehranjuje (na primer bolnik ne more govoriti, ima motnje vida…).

Kapsula

Kapsula je pripravek sestavljen iz ovoja (največrat iz želatine) znotraj katerega je zdravilna učinkovina. Ovoj se v tankem ali debelem črevesju razgradi in zdravilo se sprosti v črevo.

Karies

Karies ali zobna gniloba je stanje, ki nastane zaradi delovanja določenih mikrobov v ustni votlini. Ti mikrobi spreminjajo v zobnih oblogah sladkor v kisle produkte, ki uničujejo zobno tkivo z demineralizacijo in proteolizo. Prvi znak zobne gnilobe je začetni karies, ki se kaže kot bel madež. Z ustrezno higieno ustne votline se lahko pozdravi. Če proces napreduje, pride do nastanka kariozne kavitete, ki jo lahko pozdravi le zobozdravnik. Zobno gnilobo ali karies lahko preprečimo z ustrezno ustno higieno in z izogibanjem kariogeni hrani. Kariogena hrana je hrana, ki vsebuje veliko sladkorja in se rada lepi na zobno površino.

Kemoterapevtik

Kemoterapevtiki so snovi, ki zavirajo razmnoževanje in rast mikroorganizmov. Izdelujejo jih s sintezo ali preoblikovanjem naravnih antibiotikov. Kemoterapevtiki so tudi snovi, ki se uporabljajo pri zdravljenju tumorskih sprememb.

Keratolitik

Keratolitiki so snovi, ki luščijo poroženele plasti kože in jih uporabljamo pri zdravljenju različnih bolezni za katere je značilno nepravilno roženje kože. Npr. keratolitik salicilno kislino uporabljamo pri luskavici, saj z njo lažje odstranimo luske na koži.

Klicenosec

Klicenosec je ponavadi zdrava oseba, ki ima v sebi klice / patogene mikroorganizme. Ti klici se lahko prenesejo na druge osebe, ki potem zbolijo.

Klizma

Klizma ali klistir je zdravilni pripravek v obliki tekočine, ki ga vbrizgamo v danko. Vsebuje lahko zdravilo ali hranilne snovi. Poznamo še čistilne klizme, katerih naloga je izpraznjenje vsebine debelega črevesa.

Klostridiji

Klostridiji so po Gramu pozitivne bakterije iz rodu Clostridium. Nahajajo se v človeškem in živalskem črevesju. Pogosto so v zemlji, vodi. Veliko vrst klostridij je nepatogenih. Za človeka nevarne pa so:

  • Clostridium botulinum: povzroča bolezen botulizem
  • Clostridium tetani: povzroča tetanus
  • Clostridium difficile:povzroča prebavne težave
  • Clostridium perfringens: zastrupitev s prehrano, okužbe ran

Koencim

Koencimi so encimi, ki za svoje delovanje potrebujejo kofaktorje (nebeljakovinski del), ki se na encim začasno vežejo in ga aktivirajo. Kofaktorji so npr. kovinski ioni.

Kolagen

Kolagen je fibrilarni protein. Sintetizirajo ga posebne celice imenovane fibroblasti. V telesu je kolagen najpogostejša vrsta proteinov (predstavlja približno 25 % vseh proteinov).

Koma

Koma je huda oblika motnje zavesti, pri kateri bolnika ne moremo prebuditi.

Koronavirusi

Koronavirusi so RNA virusi z ovojnico in spadajo v družino Coronaviridae. Povzročajo okužbe v zgornjem respiratornem sistemu – najpogosteje se klinično kažejo kot prehladna obolenja.

Kortikosteroidi

Kortikosteroidi so steroidni hormoni. Mednje sodijo glukokortikoidi in mineralokortikoidi. Glukokortikoidi zmanjšujejo vnetni odziv organizma in vplivajo na metabolizem proteinov in ogljikovih hidratov. Mineralokortikoidi vplivajo na krvni tlak, zadržujejo vodo v ledvicah.

Kostni mozeg

Kostni mozeg je posebno tkivo v kosteh, ki je sestavljeno iz mrežja krvnih žil med katerimi so posebne matične celice iz katerih se tvorijo krve celice – eritrociti, trombociti, limfociti, granulociti, monociti.

Kovalentna vez

Kovalentna vez je močna kemijska vez med dvema atomomo nekovin, ki si delita en ali več elektronskih parov (enojna, dvojna, trojna vez). Je v prostoru usmerjena vez, ki je lahko polarna ali nepolarna.

Krema

Kreme ali poltrde emulzije so farmacevtski pripravki, ki so sestavljeni iz vodne in lipofilne komponente. Ti dve komponenti se med seboj ne mešata, zato se kremam dodajo emulgatorji. Poznamo dve obliki krem – hidrofobne kreme in hidrofilne kreme. Pri hidrofobnih kremah je zunanja faza lipofilna, pri hidrofilnih kremah pa hidrofilna (voda). Kreme uporabljamo na koži, sluznicah in ranah.

Krvna slika – hemogram

Krvna slika ali hemogram je laboratorijski rezultat preiskave krvi. V desnem stolpcu so napisane normalne (referenčne) vrednosti.

Kurja očesa

Kurje oko ali otiščanec je zadebelitev rožene plastni kože z značilnim čepkom v sredini. Kurja očesa so ponavadi boleča. Nastanejo zaradi dolgotrajnejših ali močnejših pritiskov na določeno mesto. Najpogosteje se pojavijo na prstih nog, kjer so pritiski najmočnejši. Kurja očesa se pojavijo tudi na podplatu, na stopalu. Pogostejša so pri debelejših ljudeh, pri neprimerni obutvi – čevlji so pretesni ali se ne prilegajo stopalu. Pri lažjih oblikah kurjih očes pomaga salicilna kislina, ki zmehča zadebeljeni del kože (keratozo). Pri težjih primerih je potreben obisk pri zdravniku, ki kurje oko, če je potrebno, kirurško odstrani.

Kvasovke

Kvasovke so glive iz rodu Saccharomyces. So enocelični organizmi, ki se razmnožujejo z brstenjem. Medicinsko najpomembnejši je rod Candida, ki povzroča bolezen kandidozo.

L

Laktoza

Laktoza ali mlečni sladkor je sestavljen sladkor (sestavljen ogljikov hidrat), ki ga tvorita glukoza in galaktoza.

Laringitis

Laringitis je vnetje grla. Pogosto se pojavi skupaj s prehladom. Najpogostejši povzročitelji akutnega laringitisa so virusi (virusi influence) in bakterije. Klinično se kaže s suhim kašljem, bolečim grlom, hripavostjo, vročino.

Limfociti

Limfociti so celice imunskega sistema, ki s posebnimi receptorji (t.i. receptorji za antigene) prepoznavajo tujke in ustrezno ukrepajo. V organizmu so številni limfociti z različnimi antigenskimi receptorji. Vsak limfocit je specializiran za določen tujek, kar pomeni, da prepozna le tega.

Limfom

Limfom oziroma maligni limfomi so skupina različnih rakavih obolenj, ki se razvijejo iz limfatičnega tkiva (npr. limfocitov B, T). Limfome delimo na Hodgkinov limfom (Hodgkinova bolezen) in ne- Hodgkinove limfome.

Lipidi

Lipidi sodijo v skupino maščob in so zelo heterogena skupina organskih snovi. V vodi so slabo topni, v organskih topilih pa dobro.

Funkcije lipidov: sestavljajo celično membrano (npr. glicerofosfolipidi), skladiščijo energijo (npr. triacilgliceroli), imajo druge biološke aktivnosti (npr. steroidni hormoni, lipidotopni vitamini).

Lipoproteini

Lipoproteini so kompleksi sestavljeni iz lipidov in proteinov (t.i. apolipoproteinov). V telesu imajo nalogo transporta lipidov. Navzven so hidrofilni, navznoter jih pa obdajajo hidrofobni repi. Funkcija apoliproteinov je ta, da prepoznajo v telesu določene receptorje. Tu se lipoproteini ustavijo in oddajo lipide, ki jih nosijo. Lipoproteini so:

  • hilomikroni: prenos triacilgliceridov (zaužitih s hrano) iz prebavil v jetra
  • HDL (high density lipoprotein) ali lipoprotein velike gostote: prenos holesterola iz perifernih tkiv v jetra
  • LDL (low density lipoprotein) ali lipoprotein majhne gostote: prenos holesterola iz jeter v periferna tkiva
  • IDL (intermediate density lipoprotein) ali lipoprotein srednje gostote in VLDL (very low density lipoprotein) ali lipoprotein zelo majhne gostote: prenos endogenih lipidov (lipidov, ki se sintetizirajo v telesu)

Losjon

Losjoni so tekočine (raztopine, emulzije), ki se uporabljajo za čiščenje, mazanje, zdravljenje kože.

Lumbago

Lumbago je akutna, ostra bolečina v križu in se lahko širi še v nogo do kolena. Nastane zaradi različnih vzrokov (našteti so le nekateri): poškodb mišic in ligamentov v tem predelu, okvar ledvenega diska, sklepov hrbtenice…

M

Maceracija

Maceracija je najpreprostejši način ekstrakcije (glej Ekstrakcija), ki ga lahko izvedemo tudi doma. Slaba stran tega postopka pa je v tem, da zahteva več časa, pa tudi izkoristek je manjši kot pri drugih postopkih.

Drogo prelijemo s topilom in pustimo stati določen čas, od štiri do deset dni. Posodo dobro zapremo, da topilo ne izhlapeva, in jo postavimo na hladno in temno mesto, da ne pride do kemičnih sprememb, ki jih pospešuje svetloba. Vsebino večkrat na dan pretresemo. Po določenem času precedimo, drogo stisnemo, macerat pa pustimo stati še dva dni na hladnem in temnem prostoru. Nato ga še filtriramo.

Primer: Izvleček korenine sleza

Manična faza

Manična faza je obdobje pri bipolarni motnji (manični depresiji), ki se kaže z burnim mišljenjem, hiperaktivnostjo, močnim čustvovanjem, veseljem, pretirano samozavestjo, povečano zgovornostjo …

MAOI

MAOI je v medicini kratica za inhibitorje posebnega encima – inhibitor monoaminske oksidaze (monoamine oxidase inhibitors). (glej Antidepresivi)

Maščobne kisline

Maščobne kisline so karboksilne kisline (monokarboksilne kisline). Vse vsebujejo COOH konec, razlikujejo pa se po dolžini ogljikovodikove verige (t.i. alifatska veriga) in vrstah vezeh.

Glede na vrsto vezi v alifatski verigi jih delimo na nasičene in nenasičene maščobne kisline.

Nasičene maščobne kisline v tej verigi nimajo dvojnih vezi (vsi ogljikovi atomi so maksimalno “nasičeni” z vodikovimi atomi). Te kisline so npr. stearinska kislina, palmitinska kislina.

Nenasičene maščobne kisline imajo v alifatski verigi vsaj eno dvojno vez med C atomi. Te kisline so npr. arahidonska kislina, oljna kislina.

Glede na možnost sinteze v organizmu jih delimo na esencialne in neesencialne maščobne kisline.

Esencialne maščobne kisline organizem ne more sintetizirati sam, zato jih moramo vnesti s hrano. To so npr. arahidonska kislina.

Neesencialne maščobne kisline lahko telo sintetizira samo. Funkcije maščobnih kislin v telesu so: rezerva energije in izolacija.

Menstruacija

Menstruacija je krvavitev, ki se pojavlja v ciklusih na približno vsakih 24 do 35 dni in traja od 2 do 7 dni. Nastane zaradi luščenja sekrecijsko spremenjene maternične sluznice.

Metastaza

Metastaze so zasevki rakavega tkiva, ki so se iz primarnega tumorja razširili še na druga mesta v telesu. Na primer: pri strastnem kadilcu se je najprej pojavil pljučni rak, kasneje pa se je rak razširil še na možgane. Takim tumorjem v možganih pravimo metastaze. Rak se lahko prenese na drugo mesto v telesu preko krvi, limfe in drugih telesnih tekočin, s kirurškim posegom… Procesu prenosa pravimo metastaziranje.

Mikrosporija

Mikrosporija je glivična okužba kože, ki jo najpogosteje povzroča M. canis. Z glivo se pogosto okužimo preko mačk. Na koži se pojavijo okrogla, rožnata žarišča, ki imajo rdeč rob in bledo središče.

Mioza

Mioza je nenormalno zožanje zenic. Zenico oži mišica sfinkter zenice (mišica ožilka zenice), ki jo oživčujejo parasimpatični holinergični živci (3. možganski živec). Miozo lahko sprožijo nekatera zdravila, mamila (na primer opiati), krvavitve v ponsu…

Mišični tonus

Mišični tonus ali mišična napetost je stanje mirujoče mišice, ki je konstantno »malo napeta«. Mišični tonus je lahko pri raznih bolezenskih stanjih povečan ali zmanjšan. Zdravnik ga preveri tako, da pri pacientu premika popolnoma sproščene ude.

Moya moya

Moya moya je dedna bolezen pri kateri pride do zožanja nekaterih arterij. Posledično se razširijo kolateralne arterije, ki se rade pretrgajo.

MRI

MRI je v medicini kratica za »magnetic resonance imaging« = slikanje z magnetno resonanco.

N

Narkolepsija

Narkolepsija je motna spanja, ki nastane verjetno zaradi disfunkcije retikularne substance. Zanjo so značilni nenavadni napadi spanja čez dan. Bolniki kar nenadoma zaspijo, na primer, med kosilom. Za narkolepsijo so značilni še: nenadni napadi mišične oslabelosti (katapleksija), paralize v spanju, halucinacije.

Zdravljenje je težavno in mnogokrat neuspešno. Bolnikom se svetuje redno spanje, včasih pomagajo tudi hipnotiki. Uporabljamo tudi amfetamine.

Nevralgija

Nevralgija je huda bolečina, ki se pojavi na mestih, ki jih oživčuje določen živec. Pojavi se lahko tudi vzdolž poteka živca. Na primer: nevralgija obraznega živca ( kaže se kot obrazna bolečina).

Nevropatija

Nevropatije so bolezni živcev, na primer, periferne nevropatije, motorične nevropatije…

Normalna mikrobna flora

Na koži in sluznicah ljudi je prisotnih veliko mikroorganizmov (bakterij, gliv, praživali), ki so v večini primerov povsem neškodljivi in pogosto tudi koristni. Ti organizmi tvorijo normalno mikrobno floro.

Normalna telesna temperatura

Normalna telesna temperatura je od 36,6°C do 37,2°C. Zvečer je nekoliko višja, zjutraj pa nižja.

Nukleinske kisline

Nukleinske kisline so sestavljene iz dolge verige nukleotidov (je polinukleotid). V naravi poznamo dve obliki nukleinskih kislin – DNA in RNA. DNA služi kot baza podatkov, ki vsebuje vsa navodila za sintezo proteinov. RNA služi kot matrica za sintezo.

O

 

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so spojine ogljika, vodika in kisika (npr. C6H12O6 – glukoza). Kemijsko gledano so lahko ketoni (npr. fruktoza) ali aldehidi (npr. glukoza, galaktoza). Ketoni imajo karbonilno skupino, aldehidi pa aldehidno skupino. Ogljikovi hidrati predstavljajo enega izmed najpomembnejših virov energije za telo.

Ogrci

Ogrci ali komedoni  so bunčice na koži, ki so sestavljene iz loja in odmrlih celic. Pogosto nastanejo v času pubertete, ko je povečano izločanje loja.

 Oksitocin

Oksitocin je peptidni hormon, ki ga izloča hipofiza. Povzroča krčenje maternične muskulature, izločanje mleka iz mlečnih žlez.

Opioidi

Opioidi so snovi, ki delujejo na opioidne receptorje. To so, na primer: heroin, morfij, opij … Povzročajo evforijo, analgezijo (neobčutljivost na bolečino), spolne motnje, so depresorji dihalnega centra … Hitro povzročajo odvisnost. Toleranca se tudi hitro povečuje, kar pomeni, da potrebuje oseba za enak učinek kot pred časom, večjo količino psihoaktivne snovi. Ob začasnem prenehanju jemanja opioidov toleranca pade in ob ponovnem uživanju nastane velika nevarnost predoziranja. Ob predoziranju je potreben antidot nalokson.

Ortostatska hipotenzija

Ortostatska hipotenzija je nenaden padec krvnega tlaka, ko se oseba dvigne iz sedečega ali ležečega položaja. Pojavi se tudi pri osebah, ki nepremično stojijo dlje časa. Nastane zaradi manjšega pritoka (venske) krvi v srce in nato v možgane.

Osteosarkom

Osteosarkom je mezenhimski tumor, ki nastane iz kostnine. Najpogosteje se pojavi pri mladih ljudeh (mlajših od 20 let), in sicer najpogosteje v dolgih cevastih kosteh (npr. stegnenici). Klinično se kaže z bolečinami na mestu tumorja. Diagnozo postavi zdravnik z biopsijo. Zdravljenje je kirurško in s kemoterapijo.

Otitis

Otitis je vnetje ušesa.

Otoreja

Otoreja je izcejanje (izcedek) iz sluhovoda.

P

Paliativno zdravljenje

Paliativno zdravljenje je zdravljenje pri katerem blažimo bolezenske znake, lajšamo zaplete, vendar ne zdravimo bolezni same. Paliativno zdravljenje je, na primer, da pri bolniku z rakom zdravimo bolezenske znake, ki jih tumor povzroča in ne tumorja samega. Če pri paliativni oskrbi ni vidnih znakov izboljšanja, je potrebno tako zdravljenje prekiniti.

 Pareza obraznega živca

Pareza obraznega živca ali pareza facialisa je delna ohromelost obraznega živca. Pareza facialisa lahko nastane pri: okužbah (Lymska borelioza, herpes virusi), sarkoidozi, Guillain – Barrejevem sindromu, meningitisu, Bellovi parezi, ušesnih vnetjih, poškodbah, tumorjih (npr. meningiom).

Pareza se kaže z obrazno oslabeljostjo, revno mimiko, nezmožnostjo zapiranja očesa, obrazno bolečino, motnjami okusa, govor je otežen. Prisotne so lahko tudi motnje izločanja sline.

Parezo obraznega živca zdravimo na različne načine. Prekinjen obrazni živec je potrebno čim prej zašiti oziroma ga nadomestiti s presadkom živca. Novejša zdravljenja zajemajo prenos mišic (temporalna mišica, maseter).

Paronihija – zanohtnica

Paronihija ali obnohtnica je površinsko vnetje ležišča nohta, ki najpogosteje nastane zaradi okužbe s stafilokoki (bakterije) ali kvasovkami (glive).

Pasterizacija

Pasterizacija je dezinfekcijski postopek, pri katerem s segrevanjem (30 min na okoli 65°C) znatno zmanjšamo število mikroorganizmov v mleku in drugih hranilih.

Patogene bakterije

Patogene bakterije so bakterije, ki povzročijo pri gostitelju bolezen. Poznamo veliko vrst patogenih bakterij.

Patogenost

Patogenost je sposobnost povzročiti bolezen. Npr. patogenost bakterij – sposobnost bakterij, da povzročijo bolezen pri gostitelju.

Pelagra

Pelagra je bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja niacina (nikotinske kisline). Kaže se s tremi glavnimi znaki:

  • vnetjem kože (dermatitis),
  • spremembami na živčevju (zmedenost, utrujenost, demenca) in
  • gastroenteritisom (diareja).

Koža je pordela in zatečena. Pojavijo se tudi mehurčki. Spremembe se pojavijo na predelih, ki so izpostavljeni soncu. Pelagra je pogostejša pri revnejših in alkoholikih zaradi pomanjkljive prehrane.

Peptidi

Peptidi so strukture (spojine), ki so sestavljene iz dveh ali več aminokislin. Aminokisline so med seboj povezane s t.i. peptidno vezjo (vez med amino skupino ene aminokisline in karboksilno skupino druge aminokisline). V organizmu delujejo številni peptidi: peptidni hormoni (npr. inzulin, glukagon), peptidni nevrotransmiterji (npr. acetilholin) … Nekatere živali tvorijo peptidne toksine (npr. žabe, žuželke, ose, kače itd.).

Perkolacija

Perkolacija je postopek ekstrakcije, ki poteka v posebnih valjastih ali stožčastih ceveh, perkolatorjih. Zgoraj enakomerno dolivamo topilo, spodaj pa lovimo perkolat. S tem postopkom dosežemo največji izkoristek. Prednost perkolacije je tudi v tem, da ni potrebno stresati in filtrirati.

Pikornavirusi

Družina Pikornavirusi obsega neslednje rodove virusov: Enterovirusi, Parechovirusi, Rinovirusi, Aphthovirusi in hepatovirusi. Pikornavirusi so RNA virusi, ki nimajo ovojnice.

Pnevmokokni meningitis

Pnevmokoki (bakterije Streptococcus pneumoniae) so najpogostejši povzročitelji meningitisa pri odraslih. Klinično se pnevmokokni meningitis kaže z: glavobolom, slabostjo, bruhanjem, motnjami zavesti (koma), vročino, mrzlico, trdim vratom. Zdravimo ga z antibiotiki (cefalosporini 3 generacije).

Pomanjkanje kalcija

Pomanjkanje kalcija ali hipokalcemija nastane pri malabsorpciji, po operacijah žlez slinavk, ledvičnih motnjah, nekaterih zdravilih… Klinično se kaže z: trzljaji, mravljinčenjem, psihičnimi motnjami (psihoza), katarakto, suho kožo, papiloedemom.

Pomanjkanje kalija

Pomanjkanje kalija ali hipokalemija nastane pri ledvičnih boleznih, zdravljenju z diutetiki, diareji, Cushingovi bolezni… Klinično se kaže z mišično šibkostjo, utrujenostjo, žejo, srčnimi motnjami, paralizo.

Pomanjkanje natrija

Pomanjkanje natrija ali hiponatremija nasta lahko pri bruhanju, diareji, ledvičnih boleznih… Klinično se kaže z: glavobolom, motnjami zavesti (zmedenestjo, komo), mišičnimi krči in trzljaji, zaspanostjo, anoreksijo, edemom.

Poparek

Poparek ali infuz je zdravilni pripravek, ki se naredi tako, da poparimo določene zdravilne rastline ali rastlinske dele.

Povišana telesna temperatura – vročina, hipertermija

Zvišana telesna temperatura je eden izmed najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku. Vročina je vsaka telesna temperatura višja od 37.2 °C  (merjena v pazduhi!).  Nastane zaradi različnih vzrokov:

  • okužb: virusna okužba, bakterijska okužba, abscesi, salmoneloza, pljučnica…
  • raka: limfomi, metastaze, levkemija…
  • raznih drugih obolenj: hematomi, sistemski lupus eritematozus, nodozni eritem, revmatična vročica, vaskulitisi…

Povišana telesna temperatura je naravni mehanizem boja proti okužbam, saj poveča število celic, ki se borijo proti okužbi. Poznamo več vrst vročin. Intermitentna vročina je vročina pri kateri je temperatura zjutraj normalna, čez dan naraste za več kot 2 °C in zvečer ponovno pade na normalno. Ponavljajoča se vročina je vročina, ki traja nekaj dni (5-7dni) nato vročina pade in se spet ponovi. Remitentna vročina je podobna intermitenti vročini, le da je temperatura vedno povišana.

Vročina neznanega izvora je vsaka vročina, ki se pojavi vsaj 2 krat na teden, je višja od 38 °C, traja vsaj 3 tedne in v tem času ne odkrijejo vzroka zanjo.

Vročina ni bolezen, ampak je le simptom bolezni, zato je potrebno najprej ugotoviti vzrok nastanka in nato zdraviti osnovno bolezen. Zdravimo simptomatsko (antipiretiki – npr. paracetamol) in vzročno.

Predoziranje

Predoziranje je zaužitje prevelike količine zdravila ozoroma psihoaktivne snovi (npr. heroina). Ta količina močno presega običajen odmirek. Predoziranje je nevarno in se lahko konča s smrtjo.

Prhljaj

Prhljaj je kožna bolezen pri kateri pride do prekomernega luščenja. Je dokaj pogosta bolezen. Njen nastanek povezujejo z glivo Pityrosporum ovale. Luščenje se lahko pojavi le na določenem žarišču ali pa po vsem lasišču. Prhljaj zdravimo z antimikotiki, ki delujejo proti Pityrosporum ovale in s posebnimi šamponi, ki vsebujejo selen.

Progesteron

Progesteron je ženski spolni hormon (steroidni hormon), ki je poglavitni hormon nosečnosti. Izloča ga posteljica (placenta), njegova naloga je ščitenje nosečnosti (omogoča stabilno oziroma neaktivno stanje maternice).

Prolaps

Prolaps je premik organa iz normalnega položaja, največkrat navzdol in navzven; na primer prolaps maternice – zdrs dela maternice ali cele maternice skozi nožnico.

Protitelo

Protitelesa so glikoproteinske molekule (imunoglobulini – “Ig”), ki se vežejo z raznimi snovmi (antigeni) in jih onesposobijo. Poznamo več vrst protiteles:

  • protitelesa razreda IgG: delujejo v zunajceličnih tekočinah (npr. v krvi)
  • protitelesa razreda IgA: delujejo na sluznici in preprečijo tujku vstop v telo
  • protitelesa razreda IgD: ne delujejo kot protitelesa, ampak delujejo kot receptorji za antigene na limfocitih B
  • protitelesa razreda IgM: delujejo v zunajceličnih tekočinah (npr. v krvi)
  • protitelesa razreda IgE: v velikih količinah se pojavi pri alergijah

Izdelujejo jih posebne celice imenovane plazmatke.

Prurigo

Prurigo je kronična kožna bolezen, ki nastane zaradi različnih vzrokov. Vzroki so lahko alergijske ali nealergijske narave. Za to bolezen so značilne t.i. prurigo papule, ki močno srbijo. Prurigo zdravimo simptomatsko, in sicer z uporabo kortikosteoridnih mazil.

Psevdomonas – Pseudomonas aeruginosa

Psevdomonas je bakterija iz rodu Pseudomonas in je po Gramu negativna gibljiva bakterija, ki se nahaja v vodi, zemlji, na rastlinah, ljudeh. Najpomembnejša patogena vrsta za človeka je Pseudomonas aeruginosa. Le-ta je pogost povzročitelj bolnišničnih okužb. Povzroča okužbo ran, opeklin, pljučnico, sepso.

PUVA

PUVA je fotokemoterapija, kar pomeni, da pri tej metodi uporabljamo kombinacijo fotosenzibilizirajočih snovi in UV svetlobo (UV-A žarke). PUVA je kratica za psoralen (fotosenzibilizirajoča snov) in UVA (dolgovalovni ultraviolični žarki). To metodo zdravljenja uporabljamo pri različnih kožnih boleznih (vitiligo, atopijski dermatitis…).

R

Ragada

Ragade so razpoke v koži ali sluznici. Nastanejo pri različnih stanjih – npr. pri kroničnem alergijskem kontaktnem dermatitisu.

Razkuževanje

Razkuževanje ali dezinfekcija je postopek, s katerim uničimo mikroorganizme do te mere, da znatno zmanjšamo možnost za okužbo. Razkuževanje izvajamo s tremi načini:

  • mehansko (drgnjenje, brisanje)
  • s fizikalnimi postopki (UV sevanje, segrevanje)
  • kemično (razkužila)

Razkužila

Razkužila so kemične snovi, s katerimi uničimo mikroorganizme do te mere, da znatno zmanjšamo možnost okužbe. Delujejo lahko bakteriostatično (preprečujejo razmnoževanje mikrobov) ali baktericidno (ubijejo mikrob). Poznamo številna razkužila:

  • alkohol: uporabljamo ga pogosto kot antiseptik (za razkuževanje rok in ostalih predelov telesa)
  • bigvanidi (npr. klorheksidin)
  • jod
  • klorove spojine

Razpolovni čas

Razpolovni čas je čas, v katerem se začetna vrednost neke snovi zmanjša na polovico.

Recidiv

Recidiv je ponovitev določenega stanja, bolezni, vedenja pri isti osebi.

Reovirusi

Reovirusi so RNA virusi iz družine Reoviridae. Mednje sodijo: rotavirusi, orbivirusi, koltivirusi in ortoreovirusi.

Reyev sindrom

Reyev sindrom je redka zelo nevarna bolezen pri otrocih, ki se pojavi najpogosteje po okužbah ali po zdravljenju s salicilati (na primer Aspirinom). Pri njej pride do otekanja možganov in motenj v delovanju jeter. Klinično se kaže z: motnjami zavesti,

krči, vročino, glavobolom, bruhanjem.

Reyev sindrom je encefalopatija in je pogosto smrtna.

Rinovirusi

Rinovirusi so RNA virusi, ki sodijo v družino Picornaviridae. Poznamo preko 100 tipov rinovirusov. Povzročajo okužbe zgornjih dihal, predvsem prehlade / nahode. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava klinični simptomov oziroma znakov) je kratek – 2-4 dni.Prenos virusa je kapljičen z respiratornimi izločki in kontaktom. Okužba se kaže z vročino, izcedkom iz nosu, kašljanjem, bolečim žrelom. Bolezen najpogosteje traja približno 1 teden.

Rotavirusi

Rotavirusi so virusi brez ovojnice, imajo trojno kapsido in sodijo v družino Reovirusov. Njihov genom je iz dvojne RNA molekule. Poznamo šest skupin rotavirusov – A, B, C, D, E, F.

Najpogostejši povzročitelj okužb pri človeku je tip A. Rotavirusi okužijo celice tankega črevesja in povzročajo tri vrste bolezni:

  • Okužbe brez simptomov
  • Akutno vnetje črevesja (gastroenteritis)
  • Kronično vnetje črevesja

So najpogostejši povzročitelji drisk pri otrocih. Pri okužbi je prisotna tudi bolečina v trebuhu, dehidracija(!), vročina. V najhujših primerih je nujna hospitalizacija, saj lahko okužba privede tudi do smrti otroka! Z njimi se okuži večina otrok. Prenos je po fekalno-oralni poti.

Proti rotavirusu obstaja t.i. živo cepivo. Pri okužbi je potrebna tudi rehidracija.

Rozacea

Rozacea je kožna bolezen, ki se pojavlja v zrelejših letih (40-50) in se sprva kaže z rdečinami na obrazu, ki trajajo vedno dje in se spremenijo v trajno rdečino. Pojavi se lahko tudi edem in papule. Pri zadebelitvi nosu in povečanju lojnih žlez pride do nastanka gomoljastega nosu. Le-ta se najpogosteje pojavi pri moških.

S

Saharoza

Saharoza ali pesni sladkor je sestavljen ogljikov hidrat. Sestavljena je iz dveh monosaharidov (glukoze in fruktoze), zato sodi v skupino disaharidov.

 Salmonela

Salmonele so paličaste bakterije (bacili) iz družine Enterobacteriaceae (enterobakterije) in rodu Salmonella. Poznamo veliko različnih sevov salmonel. Po Gramu so negativne bakterije. Poznamo tri velike skupine:

  • salmonele adaptirane na ljudi (pojavljajo se samo pri ljudeh): S. Typhi, S. Paratyphi
  • salmonele, ki imajo številne gostitelje (zoonozne salmonele): pri človeku povzročajo vnetje debelega in tankega črevesja (enterokolitis); najpogostejša je okužba s S. Enteritidis (predvsem z okuženimi kokošjimi jajci)
  • salmonele adaptirane na živali (pojavljajo se samo pri določenih živalih)

S salmonelami se okužimo pri pitju okužene vode, s hrano, preko klicenoscev, preko živali. Bolezni ki jih povzročajo so: trebušni tifus (S. Typhi), paratifus (S. paratyphi), vnetje črevesja (zoonozne salmonele), sistemske okužbe – septični sindrom z lokaliziranimi vnetnimi žarišči (S. Enteritidis, S. Dublin).

Blažje črevesne okužbe zdravimo simptomatsko, težje okužbe pa z antibiotiki kinoloni.

Salmoneloza

Salmoneloze so okužbe, ki jih povzročajo bakterije iz rodu Sallmonela. Pogoste so pri živalih (govedu, perutnini, prašičih). To so zoonozne salmonele, ki so vir okužbe za ljudi. Povzročajo vnetja prebavil (enerokolitise). Poznamo pa še na človeka prilagojene salmonele – S. Typhi (trebušni tifus) in S. Paratyphi (paratifus).

Bakterije iz rodu Salmonella so po Gramu negativne, paličaste bakterije. Okužbam s salmonelami pravimo salmoneloze.

Večina okužb z zoonoznimi salmonelami poteka v obliki blagega akutnega vnetja tankega in debelega črevesja, ki se kaže z: drisko, ki je lahko krvava, slabostjo in bruhanjem, bolečino v trebuhu, vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah.

Bolezen se razvije v 6 – 48 urah. Okužimo se preko hrane (perutnina, prašiči), vode, s sadjem, pri stiku z okuženimi živalmi in ljudmi. Zaradi bruhanja in driske pride pogosto do dehidracije.

Salmoneloza velikokrat mine sama po sebi. Pri dehidraciji je potrebno nadomeščati izgubljeno tekočino. Pri starejših, otrocih, kroničnih bolnikih se zdravi z antibiotiki (npr. cefriaksonom ali kinoloni).

SARS

SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome) je sindrom akutnega oteženega dihanja. Povzroča ga zelo kužen nov koronavirus – SARS-CoV. Okužba se kaže s hudo pljučnico. Inkubacijska doba traja nekaj dni (2-10 dni). Sprva se bolezen kaže z gripi podobnimi simptomi. Prenos je kapljičen, z aerosoli,  okuženimi predmeti in izločki.

Seboreja

Seboreja je patološko stanje pri katerem je povečano izločanje loja iz lojnic. Koža je na prizadetih predelih mastna in svetleča. Mastni so tudi lasje – seboreja lasišča. Pomembna pri nastanku seboreje je dedna nagnjenost, hormonsko stanje (puberteta), prehrana, stres.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis ali diseboroični dermatitis je seboreji pridrženo vnetje kože. Seboreja je povečano izločanje loja iz lojnic na koži. Dermatitis je vnetje kože. Koža je pri seboroičnem dermatitisu mastna, svetleča, rdeča, pojavi se drobno luščenje in rumenkaste luske. Lasje so mastni. Zdravljenje: redno umivanje, kreme z dodatkom žvepla in salicilno olje (odstranjuje luske).

Sedacija

Sedacija je pomiritev, ki jo povzročajo nekatera zdravila (t.i. sedativi = pomirjevala). Pri anksiolitikih je sedacija zaželjen učinek, saj osebo pomiri. Pri antidepresivih pa se sedacija smatra kot eden izmed stranskih učinkov. Sedacija se tu kaže kot utrujenost, zaspanost, zato je pri uporabi nekaterih antidepresivov potrebna posebna previdnost pri vožnji, upravljanju s stroji itd.

Septični šok

Septični šok je akutni sindrom, ki se lahko pojavi pri hudi bakterijski okužbi. V krvi se zaradi naraščanja števila bakterij kopiči vse več toksinov. Septični šok je izredno nevarno stanje, ki pogoto privede do smrti, zaradi odpovedovanja organov. Pri njem pride do znižanja krvnega tlaka in zmanjšanja pretoka krvi v razne organe. Razvije se iz neuspešno zdravljene sepse.

Sindrom

Sindrom je skupek bolezenskih znakov, ki se pojavijo pri določeni bolezni.

Sinkopa – omedlevica

Sinkopa ali omedlevica (tudi kolaps) je začasna izguba zavesti, ki nastane zaradi nenadnega padca možganskega krvnega pretoka. Do znižanega krvnega pretoka pride iz različnih vzrokov. Na primer:

  • zaradi določenih zdravil – posturalna sinkopa
  • oslabelega srca – kardialna sinkopa
  • povečanega vpliva vagusa (ob pogledu na kri, bolečini, stoječ položaj dlje časa) – vazovagalna sinopa
  • pri dolgotrajnem kašljanju – kašljalna sinkopa…

Sinusi

Sinusi so votlinice, razširitve v kosteh in drugih organih. Na primer, maksilarni sinus (parna votlina napolnjena z zrakom v zgornji čeljusti), frontalni sinus (votlina v čelnici), sfenoidalni sinus …

Sinusitis

Sinusitis (sinuzitis) je vnetje sinusov (npr. frontalnega, etmoidalnega, maksilarnega).

Spastičnost

Spastičnost je občasno zvišana mišična napetost oziroma mišična otrdelost, ki nastane zaradi okvar zgornjega motoričnega nevrona (na primer pri kapi, multipli sklerozi) in otežuje gibanje. Povečan mišični upor je pri spastičnosti odvisen od hitrosti s katero premaknemo sproščen bolnikov ud.

Sterilizacija

  1. Sterilizacija – uničevanje mikroorganizmov

Sterilizacija je postopek pri katerem iz določenega področja popolnoma odstranimo ali uničimo vse mikrobe in njihove spore. Sterilizacijo lahko dosežemo z različnimi postopki:

  • sterilizacija s sevanjem: pri tej metodi uničimo mikroorganizme z ionizirajočim sevanjem. Ta metoda se pogosto uporablja pri proizvodnji sterilnih predmetov.
  • avtoklaviranje : avtoklaviranje je sterilizacija z vlažno toploto (vročo vodno paro). Izvaja se v posebnih napravah imenovanih avtoklavi.
  • sterilizacija s suho toploto: v primerjavi z avtoklaviranjem je pri tej metodi potrebna višja temperatura in daljši čas segrevanja.
  • sterilizacija s plinom: nor. etilenoksid
  1. Sterilizacija – trajna neplodnost

Sterilizacija je postopek pri katerem povzročimo neplodnost pri človeku, živali.

Steroidni hormoni

Steroidni hormoni so kortikosteroidi in spolni hormoni. Kortikosteroidi so npr. glukokortikoidi, ki uravnavajo metabolizem ogljikovih hidratov in proteinov ter inhibirajo imunski sistem. Spolni hormoni so npr. testosteron, ki uravnava razvoj moških spolnih znakov. So lipidotopni, zato jih v krvi prenašajo lipoproteini.

Stoma

Stoma je kirurško narejena odprtina na površini telesa (npr. na trebuhu), ki je povezana z votlim organom (npr. črevesom) ali telesno votlino. Poznamo jih več vrst:

  • stenska stoma – vzdolžno prerežemo steno votlega organa in ga zašijemo na površino telesa
  • končna stoma – prečno prerežemo cevast organ in ga zašijemo na površino telesa
  • dvocevna stoma

Stupor

Stupor je stanje popolne psihomotorične neaktivnosti, bolnik ne govori, leži negibno in se ne odziva na zunanje dražljaje. Poznamo psihogeni (posledica čustvenih pretresov) in katatonski stupor.

Svečke

Svečke so zdravilni pripravki, ki so valjaste ali stožčaste oblike in se jih daje v danko (analne svečke) ali nožnico (vaginatoriji). Pri sobni temperaturi se nahajajo v trdi obliki, ko se jih da v nožnico ali danko pa se raztopijo.

SVIT

Presejalni program SVIT (državni program SVIT) je program pri katerem se vabi moške in ženske med 50. in 70. letom starosti na test blata na prikrite krvavitve. Izvaja se z namenom zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke.

Š

Šen

Šen ali erizipel je okužba, ki jo povzročajo bakterije beta hemolitični streptokoki skupine A. Najpogosteje se pojavi 2-3 dni po poškodbi in se kaže z vnetjem kože in podkožja. Koža je pordela, otekla in trša. Bolnik ima povišano temperaturo in mrzlico. Zdravljenje te okužbe je antibiotično.

T

Teratogenost

Teratogenost je lasnost snovi (npr. nekaterih zdravil) ali drugega dejavnika, ki pri plodu povzroči nastanek anomalij. Teratogene snovi oziroma zdravila so, na primer: valproat (antiepileptično zdravilo), retinoidi (derivati vitamina A), tudi litij …

Tik – trzaj

Tiki ali trzaji so ponavljajoči, nehoteni gibi, ki so posledica mišičnih kontrakcij. Tiki so, na primer, nehoteno mižikanje, nehoteno premikanje ram, pačenje z usti.

Tinktura

Tinkture so alkoholni ekstrakti (izvlečki) drog.

Triaža

Triaža pomeni razvrščanje poškodovancev in bolnikov po skupinah glede na nujnost zdravniške pomoči (glede na obseg poškodbe, način zdravljenja, sposobnosti za prevoz …). Triažo opravlja najbolj izkušen in sposoben zdravnik.

Tumorski markerji

Tumorski označevalci ali tumorski markerji so snovi, ki jih tvorijo tumorji in jih lahko zaznamo v telesnih tekočinah (krvi, likvorju, urinu…) in tkivih. Lahko so snovi, ki so prisotne tudi pri zdravih ljudeh, vendar v manjših količinah ali pa so snovi, ki so telesu tuje. Snovi, ki jih tvorijo tumorji, so:

  • hormoni (npr. HCG – humani horiogonadotropin, ki se pojavi pri tumorjih testisa)
  • encimi (npr. GGT – gama glutamil traspeptidaza)
  • proteini (npr. CEA – karcinoembrionalni antigen, ki se pojavi pri tumorjih debelega črevesa)
  • in ostali: MCA (mucinski karcinomski antigen, ki se pojavi pri raku dojke), CA 125 (karcinomski antigen, ki se pojavi pri raku na jajčnikih), TPA (tkivni polipeptidni antigen), CA 15-3 (karcinomski antigen 15-3 se pojavlja pri raku dojk)

Tumorski markerji so lahko snovi, ki nastajajo tudi pri pri drugih bolezenskih ali fizioloških stanjih (npr. vnetju, nosečnosti), zato niso vedno povezani z rakom!

Tur – furunkel

Tur je boleče lokalno gnojno vnetje kože, ki ga povzroča bakterija Staphylococcus aureus. Okolica tura je vneta in otekla. V sredini tura se pojavi rumenkast čepek, ki je posledica nekroze. Po predrtju se iz tura izceja gnoj. Bolnik ima pogosto povišano telesno temperaturo in vnete bezgavke. Furunkel ali tur zdravimo z antibiotiki, ki uničijo povzročitelja.

Turboekstrakcija

Turboekstrakcija je izluževanje droge v posebnih mešalnikih z več tisoč vrtljaji v minuti. Če se lotimo tega postopka doma, lahko uporabimo običajen mešalnik, ki ga uporabljamo v kuhinji. S tem postopkom se ekstrakcijski čas močno skrajša, saj traja le 5 do 10 minut. Paziti pa moramo, da temperatura med mešanjem ne naraste nad 40 oC.

U

 

V

Vegetativno živčevje

Vegetativno živčevje (imenovano tudi visceralno ali avtonomno živčevje) je del živčevja, ki večinoma deluje brez zavestnega nadzora in oživčuje mehur, spolne organe, črevo, znojnice, zenice, notranje telesne organe (srce, jetra, ledvice, pljuča…). Sestavljajo ga simpatični in parasimpatični živci.

Vertigo

Vertigo ali vrtoglavica je stanje, ki ga osebe zaznavajo kot »vrtenje« v glavi, nihanje, valovanje.

Virulenca

Virulenca pomeni stopnjo patogenosti mikroogranizma (bakterij, virusov, gliv…).

Virus mumpsa

Virus mumpsa je RNA virus, ki sodi v družino Paramiksovirusov. Človek je njegov edini gostitelj. Povzroča sistemsko obolenje, saj se virus razmnožuje v epitelijskih celicah različnih organov. Najpogosteje povzroča vnetje obušesne slinavke (parotitis), vnetje moda (orhitis) in vnetje jajčnikov (ooforitis). Prenos virusa je kapljičen in z direktnim kontaktom. Lahko se prenese tudi preko okuženih predmetov.

Virus rdečk

Virus rdečk je RNA virus, ki spada v rod Rubivirusov. Povzroča bolezen rdečke, ki se kaže z vročino, izpuščaji in limfadenopatijo. Nevarne so okužbe pri nosečnicah, saj virusi rdečk prehajajo skozi placento in povzročajo okužbo plodu. Lahko pride tudi do smrti ploda. Čim prej se nosečnica okuži, čim hujše so posledice na plodu. Proti rdečkam je najboljša preventiva cepljenje.

Vitiligo

Vitiligo je kožna bolezen pri kateri se na koži pojavijo depigmentirana področja. Vitiligo se pojavlja v dveh oblikah – lokalizirani in generalizirani oblike. Lise so različno velike in različnih oblik. Vzrok nastanka vitiliga še ni pojasnjen (obstajajo le hipoteze). Najpogosteje se pojavi že pred 20. letom starosti. Hujšo obliko bolezni vitiligo je imel tudi Michael Jackson. Njegova “preobrazba iz črnca v belca” je bila posledica prav te bolezni.

Zdravljenje vitiliga je težavno in večinoma ni uspešno. Pri terapiji se uporabljajo kortikosteroidi, fototerapija (SUP), fotokemoterapija (PUVA). Pri manjših hipopigmentacijah je možna tudi mikropigmentacija – vnašanje pigmenta v kožo. Pri obsežnem vitiligu je najboljša metoda zdravljenja PUVA.

Vnetje

Vnetje je odgovor telesa na spremembe, na primer na rano, zlom… Kaže se z oteklino, rdečino, bolečino, toploto in moteno funkcijo prizadetega dela.

Z

Zdravila

Zdravila so pripravki (učinkovine), ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Poznamo več vrst zdravil:

Magistralna zdravila so zdravila, katerih sestavo napiše zdravnik, farmacevt jih pa izdela in izda.

Galenska zdravila so zdravila, ki jih izdelujejo farmecevti sami po svojih receptih ali farmakopeji. Izdelujejo jih v lekarnah oziroma galenskih laboratorijih.

Gotova zdravila (specialitete) so zdravila, ki se izdelujejo v tovarnah.

Zdravniški recept

Zdravniški recept je navodilo (napisano v latinščini) zdravnika lekarnarju, kakšno zdravilo naj izdela oziroma izda. Na njem zdravnik še napiše način uporabe in odmerjanje. En recept lahko vsebuje le eno zdravilo!

ZORA

Presejalni program ZORA (državni program ZORA) je program s katerim se vabi ženske med 20. in 64. letom starosti na bris materničnega vratu. S tem presejalnim testom odkrivamo predrakave spremembe materničnega vratu.

Ž

Žolčne kisline

Žolčne kisline so derivati holesterola, kar pomeni, da nastanejo iz holesterola. Poznamo primarne in sekundarne žolčne kisline. Primarne žolčne kisline nastanejo v jetrih iz holesterola, sekundarne pa nastanejo v prebavilih iz primarnih s pomočjo bakterij, ki odcepijo OH skupino. Predstavljajo edini način izločanja holesterola iz organizma.