Sonce ugodno vpliva na zdravje in razvoj otroka. Izogibati pa se morate čezmerni izpostavljenosti sončnim žarkom, tudi zaradi tega, ker lahko zdravila, ki jih uporabljate za zdravljenje atopijskega dermatitisa, sprožijo fototoksično reakcijo.
Kaj je atopijski dermatitis?
Atopijski dermatitis je srbeča vnetna sprememba kože, ki je v razvitih delih sveta in tudi pri nas vedno bolj pogosta kronična bolezen. Hude oblike te bolezni so redke, pa vendar je bolezen zelo neprijetna, ker srbi in ker je potrebno veliko ukvarjanja z nego in mazili. Poslabšanja so pogosta v zimskem času in po stresnih dogodkih, izboljšanja pa v času sprostitve, npr. na dopustu in poleti, ko so bolniki vsaj zmerno izpostavljeni soncu. Nekateri so prepričani, da je bolezen samo posledica alergije. Vendar to ni res, bolezen je veliko bolj kompleksna.
Pred leti je veljalo, da je atopijski dermatitis bolezen dojenčkov in majhnih otrok, ki vedno izzveni, torej izgine. Danes vemo, da se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju. Tipični znaki so: suha koža, srbenje, vnetje, luščenje, največkrat na pregibih, vekah ali vratu, lahko pa tudi na drugih delih, na primer okrog ust, na trebuhu ali hrbtu.
Atopijski dermatitis je pogosto povezan z drugimi boleznimi, kot so astma, seneni nahod in alergijske bolezni dihal.
Pri dojenčkih se najprej pojavi na ličkih, kasneje se pojavljajo na zapestjih, pod koleni in na vratu. Včasih so v ozadju tudi težave s preobčutljivostjo na določene alergene v hrani, kot so moka, mleko, jajca in podobno, v kasnejših obdobjih pa pogosto tudi na alergene iz okolice, npr. pelode trav, hišni prah in pršico.
Kako zdravimo alergijski dermatitis?
Alergenom, na katere je bolnik preobčutljiv, se je treba izogibati, vendar to ni dovolj. Potrebno je tudi zdravljenje obolelih predelov z mazili in nega kože s kremami, ki ji zagotovijo ustrezno mastnost in zaščito, poleg tega pa preprečujejo poslabšanja bolezni.
Pomembno vlogo pri zdravljenju imajo kortikosteroidna mazila, ki pomagajo umiriti vnetje. Farmacevti se pri svojem delu večkrat srečamo s pacienti, ki so do kortikosteroidnih zdravil nezaupljivi in se pretirano bojijo neželenih učinkov, ki bi jih zdravilo lahko povzročilo. Veliko je takih, ki najprej pomislijo na to, da gre za “tisto zdravilo, ki tanjša kožo”. Posledica tega je ponavadi nepravilna, nezadostna ali neredna uporaba zdravila, kar je lahko vzrok za hujša poslabšanja bolezni.
Kot nadaljevanje zdravljenja po umiritvi bolezni imamo na voljo druga mazila, ki vsebujejo protivnetna sredstva (imunomodulatorji). Za umiritev srbenja lahko uporabljamo antihistaminike v obliki tablet ali sirupov.
Kaj moramo vedeti, ko se odpravljamo na morje?
Sonce ugodno vpliva na zdravje in razvoj otroka. Izogibati pa se morate čezmerni izpostavljenosti sončnim žarkom, tudi zaradi tega, ker lahko zdravila, ki jih uporabljate za zdravljenje atopijskega dermatitisa, sprožijo fototoksično reakcijo. To pomeni, da zaradi teh zdravil koža postane še bolj občutljiva na sončne žarke in hitro pride do sončnih opeklin.
Kortikosteroidna mazila namažite zvečer, preden gre otrok spat, čez dan pa otroka mažite z zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem in ga dodatno zaščitite pred soncem z oblačili.
Za dojenčke do šestega meseca starosti velja, da jih ne smemo izpostavljati soncu, odsvetuje pa se tudi uporaba kemičnih zaščitnih sredstev pred soncem. Po 6. mesecu starosti izberemo izdelek za zaščito pred soncem, ki naj ščiti pred UVA in UVB žarki.
Za svojega otroka z atopijskim dermatitisom izberite zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, bodite pa pozorni tudi na njeno sestavo. Poleg UV – filtrov, ki so osnovne sestavine za zaščito, boljši izdelki vsebujejo tudi sestavine, kot so na primer antioksidanti, encimi, vlažilci in emolienti, ki pomagajo UV – filtrom do boljše zaščite, ščitijo kožo pred staranjem, imajo hladilni učinek ali preprečujejo njeno izsušitev. Za otroško kožo, ki je še posebno občutljiva, pa niso primerni izdelki, ki vsebujejo emulgatorje, dišave, barvila in konzervanse.
