Kamorkoli že gremo, na morje ali v planine, v potovalni lekarni nikakor ne sme manjkati sredstvo za zaščito pred insekti in zdravila za zdravljenje pikov. Majhne, ljubke živalce nam lahko v trenutku zagrenijo dopust.
Za zaščito pred insekti nekateri priporočajo uživanje vitamina B12. Raziskave namreč dokazujejo, da koža dobi vonj, ki odganja žuželke. Vsekakor pa priporočam uporabo repelentov, ki jih nanašamo na kožo in oblačila.
Princip delovanja repelentov je, da pri žuželkah blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj, ali pa, da izdelki oddajajo takšen vonj, ki žuželke odganja.
Najbolj znana in tudi najbolj raziskana učinkovina v repelentih, ki nas varuje pred piki komarjev, je DEET (dietiltoluamid). Poleg njega proizvajalci uporabljajo tudi icaridine in IR 3535 ali EBAAP.
Naravni repelenti vsebujejo eterična olja klinčkov, citronele, geranije, sivke, bazilike, timijana, česna, sporiša, poprove mete, olje cedre, rožmarinovo olje in ricinovo olje.
Komarji so nadležni, pičijo le samičke komarja, spijejo nam nekaj kapljic krvi, česa hujšega pa ne povzročijo. Večjo nevarnost predstavljajo bolezni, ki jih komarji lahko prenašajo (malarija, rumena mrzlica, denga, zika virus).
Piki čebel, os in sršenov pa so že malo bolj nevarni. Ko nas pičijo, spustijo strup, zato je pik boleč, pri nekaterih ljudeh pa se lahko razvije alergična reakcija in v najslabšem primeru anafilaktični šok. Želo moramo takoj izvleči in mesto pika razkužiti ter hladiti z ledom ali mrzlo vodo.
Na mesto pika nanesemo mazilo za blaženje vnetne reakcije: gel z izvlečkom cveta kamilice, gel z ognjičem ali gel aloje vere. Priporočamo tudi antihistaminično mazilo in antihistaminik v obliki tablet. Zdravnik vam lahko na recept predpiše tudi močnejša protivnetna zdravila ali mazila (kortikosteroidi).
Kadar pa se pojavijo znaki, kot so koprivnica po vsej koži, srbenje, otekanje okoli oči in težko dihanje, moramo takoj k zdravniku, saj gre lahko za stanje, ki ogroža življenje. Znaki alergije se praviloma razvijejo v nekaj minutah do 1 uro po piku. Pri težki sistemski alergični reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik težko diha, čuti piskanje v prsih, pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest, ali celo doživi anafilaktični šok. Tisti, ki že veste, da ste alergični na pike, obvezno vzemite s seboj set za samopomoč, ki vam ga predpiše zdravnik.
Tudi v morju nas čakajo živalce, ožigalkarji, ki nam lahko zagrenijo dopust.
Meduze nas lahko presenetijo med plavanjem, saj jih težko opazimo. Meduza nima trdnega ogrodja in vsebuje veliko vode (več kot 90 %). Iz klobuka izrašča 8 lovk, na katerih so posebne celice z ožigalkami. Premeri klobukov so zelo različni. Poznamo mikroskopske meduze in tudi take, katerih premer klobuka je več kot pol metra. Ožig meduze običajno povzroči kožno reakcijo in bolečine, ki minejo v nekaj urah.
Če na koži ostane košček meduze, ga speremo z morsko vodo in odstranimo s pinceto. Ne spirajte s sladko vodo in kože ne drgnite, ker to lahko poveča pekočo bolečino. V primeru, da ožigalke ostanejo na koži, se sproščanje toksinov nadaljuje, kar poveča pekočo bolečino.
Opečeno mesto nato hladimo z ledom. Pazimo, da je led v vrečki, da koža ostane suha.
Ožigi meduz so lahko zelo boleči, pri nekaterih vrstah pa celo smrtno nevarni. Na srečo v Jadranskem morju tako nevarnih meduz ni, vseeno pa nekatere lahko neprijetno ožgejo. Bolečina mine po nekaj urah srbenje pa je prisotno še nekaj dni. Če je ožig zelo hud, si lahko pomagamo s kremo, ki je kombinacija analgetika, antihistaminika in kortikosteroida. Sledi ožiga so kot temno ali svetlo obarvane lise vidne še dolgo.
