Ljudje povišano telesno temperaturo zelo različno doživljamo. Nekateri niti ne opazijo, da jo imajo. Drugi jo občutijo kot naval krvi po telesu ali v glavo, kot rdečico, bledico, potenje, mrazenje, tresenje, nenormalen občutek hladu ali toplote.
Povišana telesna temperatura je posledica motene termoregulacijeuravnavanje telesne temperature. Gre za odgovor telesa na pirogene snovisnovi, ki povzročajo dvig telesne temperature, ki v telo vstopijo od zunaj (npr. bakterije in njihovi toksini) ali pa jih telo proizvede samo kot odgovor na določene dražljaje, največkrat pri okužbah ali vnetjih.
Vzroki za povišano telesno temperaturo so številni. Največkrat je posledica okužbe z virusi, bakterijami, glivami ali paraziti. Pogost vzrok vročine so preobčutljivostne, avtoimunske in revmatične bolezni, rak in poškodbe.
Do povišanja telesne temperature pa lahko pride tudi zaradi pozitivne toplotne bilance. Telo sprejme, ali proizvede več toplote, kot jo odda. Do takšnega stanja lahko pride v vročem in vlažnem podnebju, ko je zaradi visoke zračne vlažnosti ovirano oddajanje toplote z znojenjem, pri hudem telesnem naporu in dehidraciji. Zaradi izpostavljenosti visoki zunanji temperaturi lahko pride do toplotnega udara (vročinska kap).
Povišanja telesne temperature se ne da vedno preprečiti. To je možno takrat, ko se lahko izognemo vzroku za nastanek vročine; na primer z izogibanjem zaprtih prostorov v času epidemij gripe in virusnih prehladnih bolezni, z umivanjem in razkuževanjem rok ali s cepljenjem.
Vročine navadno ni treba zniževati, še zlasti, če je nižja od 38,5 °C in če spremljajoči simptomi niso preveč moteči za bolnika. Pri bakterijskih in virusnih okužbah je celo zaželena, saj olajša imunski odziv in preprečuje širitev okužbe. V tem primeru je treba le piti dovolj tekočine in počivati, prostor, v katerem leži bolnik, pa naj se večkrat prezrači.
Za otroke je meja za ukrepanje 38,5 °C, lahko pa je tudi nižja, če vročina slabi otroka in mu povzroča neugodne občutke. Zniževanje telesne temperature je življenjsko pomembno pri epileptičnih napadih, šoku, po operacijah in pri oslabelem srcu. Posebej ogroženi so otroci, nagnjeni k vročinskim krčem.
Vročino lahko znižujemo z zdravili za zniževanje telesne temperature (paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, metamizol). Zelo učinkovit način zniževanja telesne temperature je tudi ohlajevanje telesa s hladnimi obkladki in s kopeljo (vodo v kopeli ohlajujemo postopoma) ali s prhanjem. Treba je piti zadostne količine tekočine in počivati.
Kadar je vročina zelo visoka ali kadar jo spremljajo močen glavobol, trd tilnik, huda zaspanost, zmedenost, dušenje, hude bolečine, bruhanje, ali če traja več kot tri dni, moramo na pregled k zdravniku.
