Vrtičkarstvo je moj najljubši sezonski konjiček. Rada brskam po zemlji. To me sprošča. Rada sedem pod češnjo, opazujem vrt, poslušam ptičje petje in razmišljam, kaj vse moram še postoriti. Letos sem uredila novo gredico, na katero sem posadila meni najljubša zelišča. Zmrzal in sneg, ki sta nas presenetila konec aprila, sta naredila svoje. Mlade, nežne sadike so pozeble, vendar mi to ni vzelo veselja. Nekaj se jih je opomoglo, nekaj sem jih posadila na novo. Že pozimi sem naredila seznam desetih zdravilnih rastlin, ki jih bom posadila na to gredico. Meta, materina dušica, bazilika, koprive, slez, sivka, žajbelj in pelin so že dobili svoje mesto. Soseda mi je obljubila še sadike ameriškega slamnika in ognjiča.
-
Ameriški slamnik (Echinacea purpurea)
Škrlatne cvetove ameriškega slamnika zelo radi obiskujejo metulji in zelo poživijo vrt. Indijanci so ga uporabljali za zdravljenje ran, okužb, opeklin, pikov mrčesa, ugrizov kač, prehladov, zobobola … Njihovo znanje in poznavanje ameriškega slamnika so prevzeli priseljenci, ki so ga uporabljali za čiščenje krvi in zdravljenje sifilisa.
Zdravilni učinki
Ameriški slamnik je najbolj znan po izredno pozitivnem vplivu na imunski sistem. Njegov učinek je tudi znanstveno dokazan. Študije so namreč pokazale, da je ameriški slamnik ena redkih rastlin, ki s svojim zdravilnim delovanjem učinkovito odpravlja tudi vzroke okužb, predvsem pri okužbah dihal ter pri prehladnih in virusnih obolenjih. Z rednim uživanjem pripravkov iz ameriškega slamnika si tako lahko povečamo odpornost in se izognemo prehladom.
Pripravki iz ameriškega slamnika se zaradi različnega postopka izdelave med seboj zelo razlikujejo. Bistvenega pomena je, katero topilo uporabimo. Čaj vsebuje le učinkovine, ki so topne v vodi, medtem ko vodno-etanolna tinktura vsebuje tudi učinkovine, topne v etanolu.
-
Bazilika (Ocimum basilicum)
Bazilika je ena izmed najbolj značilnih začimb mediteranske kuhinje in moja najljubša začimba. Njen božanski vonj odišavlja vrt in odganja škodljivce. Sveže liste bazilike uporabljam pri pripravi zelenjave, solat, mesa, rib in paradižnikove mezge. Na vrt privablja čebele, njeno eterično olje pa uporabljajo tudi v industriji parfumov.
Izvira iz Indije, kjer je s svojo sorodnico, sveto baziliko, pomembna obredna rastlina Hindujcev. Z njima krasijo templje in ju uporabljajo v obredih. Že v starem veku je bazilika po takratnih trgovskih poteh prišla v Evropo, Grki in Rimljani pa so jo razširili po vsem Sredozemlju. V antiki so jo spoštovali kot rastlino, ki odganja pošasti in zle duhove. Rimljani so jo imeli za simbol sovraštva, kar pa je ravno nasprotno pomenu, ki se je oblikoval v srednjem veku. V mnogih tradicijah namreč bazilika pomeni naklonjenost in ljubezen. Tako so v nekaterih delih Italije dekleta, godna za ženitev, nosila šopek bazilike. V Romuniji in v deželah, ki negujejo pravoslavno tradicijo, pa je dekle vejico bazilike podarilo svojemu izbrancu.
Zdravilni učinki
Bazilika pospešuje prebavo, blaži krče v želodcu in črevesju, pomirja, redči kri in je odličen vir železa. Prav tako pomaga tudi pri nespečnosti, obolenju ledvic in sečnih poti. Odganja črevesne zajedavce. V boju proti živčnosti ali pri prebavnih težavah pomaga čaj iz svežih listov ali cvetov. Čaj iz bazilike pomaga tudi pri glavobolu in blaži napenjanje. Površinsko razkužuje, zato jo uporabljajo pri manjših ranah in praskah, s poparkom pa spirajo aknasto kožo.
-
Kopriva (Urtica dioica)
Kopriva se je sama zarasla na mojem vrtu. Pravzaprav sem se je hotela že znebiti, pa se je vztrajno vračala. Očitno ji na mojem vrtu prija, zato je ne bom več preganjala. Zgodilo se je celo, da me je s svojo vztrajnostjo in trdoživostjo čisto osvojila. Uvrstila sem jo med deset naj zelišč na mojem vrtu!
Moja kopriva je prava. Speče kot vrag. Njena sorodnica, mrtva kopriva, tega ne dela. Kopriva peče zaradi mešanice mravljinčne in histaminske kisline, strup, ki ga izloči pa je človeku popolnoma nenevaren. Ravno nasprotno: že stare vraže pravijo, da tisti, ki pade v koprive, nikoli ne bo imel težav z revmatizmom.
Zdravilni učinki
Zasledila sem, da kopriva vsebuje za zelenjavo skoraj neverjetnih 7 % beljakovin, ki so dopolnjene z veliko pomembnimi minerali in vitamini. Železa naj bi bilo v koprivi kar do desetkrat več kot v špinači, vitamina C pa šestkrat več kot v limoni. Prav tako naj bi imela kopriva v sebi petkrat več kalcija kot kravje mleko. Vsebuje še kalij, magnezij, fosfor, vitamin K, silicij in vitamine skupine B.
Ne vem še, kaj bom pripravljala iz nje. Za zdaj me samo navdušuje njena trdoživost. Prav gotovo pa bo na naši mizi koprivna špinača.
-
Materina dušica (Thymus serpyllum)
Materina dušica in timijan sta si kot brat in sestra. Ona, materina dušica, svobodna, divja; on, vrtni timijan (Thymus vulgaris), udomačen, močan in pogumen. Na vrtu imam torej timijan, a mi je ime »materina dušica« veliko lepše. Vsakič, ko jo negujem, vonjam ali samo občudujem, se spomnim na svojo pokojno mamo. Po njej sem podedovala ljubezen do rož in vrta.
Prva legenda
Od vseh razlag, od kod izvira ime »materina dušica«, mi je najbolj všeč naslednja:
Pred mnogo leti sta živela ubožna toda poštena človeka, ki sta imela edino hčer Anico. Bila jima je v veselje in žalost; veselje, ker je bila zala in dobra deklica, žalost, ker je oče in mati zaradi prevelikega uboštva nista mogla vzgajati tako, kakor bi jo bila rada. Ali to še ni bilo vse. Nenadoma se pritepe v oni kraj, kjer so živeli Aničini roditelji, črna kuga. Prva žrtev te grozovite bolezni je bila Aničina mati. Anica je imela komaj osem let, ko so ji pokopali dobro mater. Sirota je bil brez tolažbe, in ljudje so jo videli pogostoma na materinem grobu. Oče zaradi obilega dela ni mogel pogostoma na pokopališče, zato je bil materin grob zapuščen in pust, ker Anica še ni znala saditi cvetic. To se je milo storilo samemu Bogu, in ukazal je, da so na materinem grobu vzrasle same majhne in lepo dehteče cvetice. Ko jih je Anica prvič ugledala na materinem grobu, bila jih je močno vesela. Takoj odhiti po očeta, in tudi oče mora ž njo na pokopališče.
Anica pokaže očetu te majhne rožnordeče cvetove in vpraša: »Je li, oče, kako so lepi? In kako se imenujejo te nežne cvetice?«
Oče, ki še nikoli ni videl takih cvetic, bil je v zadregi, a naposled je dejal: »Materina dušica! Ali vidiš, kako je ta cvetičica preprosta, čedna in veder tako mila in prijetna, kakor je bila plemenita duša rajne tvoje matere!«
Preprosti človek je to prav povedal, in odsihdob se imenuje to cvetje materina dušica.
(Vir: Internet, avtor: Anton Brezovnik, oktober 2012)
Druga legenda
Druga legenda pa pravi, da je bila materina dušica bistvena sestavina za čarobno pivo, ki je pivcu omogočila srečanje z vilami.
Cenili so jo že stari Egipčani. Uporabljali so jo pri balzamiranju in umivanju umrlih. Kot začimbo jo uporabljamo tudi v kulinariki; dodajamo jo na začetku kuhanja. Nabiramo cvetoče, neolesenele dele – cvetove in liste. Na tanko razgrnemo in sušimo v senčnem, zračnem, suhem in čistem prostoru. Med sušenjem je ne smemo prijemati z rokami, zato jo obračamo z lesenimi ali steklenimi paličicami. Posušeno shranimo v posodo, ki dobro tesni.
Mojo gredo bodo njeni cvetovi krasili vse od junija do oktobra. Ima svoj značilni, ostri vonj, kar je posledica tega, da vsebuje predvsem eterična olja. Poleg eteričnih olj vsebuje še čreslovine in flavonoide.
Zdravilni učinki
Materina dušica pomaga pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti. Razkužuje dihalne poti, pomirja kašelj, uspava, pomirja, pospešuje potenje in prebavo, sprošča krče. Ima blagodejen učinek pri zdravljenju pljučnice in bronhitisa. Čaj materine dušice je koristen pri boleznih ledvic in mehurja, pomaga pa tudi ženskam z nerednimi menstruacijami.
Meni najljubša pa je kopel z materino dušico. Sprošča in pomirja, ko pa sem prehlajena, mi sprosti dihalne poti. Blagodejen učinek čutim po tej kopeli tudi na sklepih, zato si jo rada naredim pred spanjem, kadar mi bolečine v sklepih ne pustijo zaspati.
-
Meta (Mentha piperita)
Preprosta in nezahtevna. Že pred leti sem jo zasadila med solato. Od takrat nimam nobenega dela več z njo. Rada jo pobožam, saj mi ugaja njen značilni vonj, ki ostane na prstih.
Poprova meta je znana že iz antičnih časov. Stari Egipčani in Grki so jo gojili v zdravilne namene, saj je bilo že tedaj znano njeno blagodejno delovanje na živce. V grški mitologiji je poprova meta začarana nimfa, Plutonova ljubica, ki jo je iz ljubosumnosti Plutonova žena Perzefona spremenila v rastlino. Pluton, ki ni mogel odčarati ženinega uroka, je rastlino obdaril s privlačnim vonjem, ki zadehti vsakokrat, ko zmečkamo njene liste. Prav zaradi privlačnega vonja ter izjemnih zdravilnih učinkov poprova meta tudi dandanes ostaja zelo priljubljena rastlina.
Zdravilni učinki
Ureja prebavo, težave z vetrovi, izboljšuje tek, pospešuje nastanek in izločanje prebavnih sokov ter izločanje žolča. Pomaga ob slabosti, saj umirja želodec. Delovanje na živčne končiče ji omogoča učinkovito blaženje bolečin. V deželah s toplim podnebjem v najbolj vročih dneh pijejo čaj iz poprove mete, saj ta spodbuja potenje. Eterično olje poprove mete (mentol) pomaga pri prehladu in blaži bolečine v grlu pri različnih okužbah. Hladilno-grelni učinek mentola je odličen za zunanjo uporabo pri bolečih mišicah, sklepih ali zobobolu.
Sredi poletne vročine obiskovalce na svojem vrtu najraje pogostim z ohlajenim čajem iz svežih metinih listov.
